Dijaki in študenti se vsaj enkrat v času šolanja srečajo s študentskim delom preko napotnice. Za mlade je študentsko delo vir dragocenih delovnih izkušenj, predstavlja prvi stik s trgom dela in jim omogoča spoznavanje delovnega okolja in grajenja odnosov. Za mnoge še vedno predstavlja socialni korektiv, saj kar 40 odstotkov mladih pravi, da bi si brez dela težje privoščili šolanje, kaže anketa e-Študentskega Servisa. Dve tretjini ali približno 100.000 mladih na leto opravi vsaj 1 uro študentskega dela, v povprečju pa je ta številka višja in znaša 9 ur tedensko. Veliko mladih, kar 70 odstotkov, si dodaten vir zaslužka zagotavlja v poletnem času.

Izbirajo mladi, ne delodajalec

Podobno kot na trgu dela je tudi ponudba študentskih del letos obsežna oziroma po podatkih e-Študentskega servisa rekordna, saj je objavljenih več kot 5.600 del, ponudba del pa presega povpraševanje s strani dijakov in študentov.

Študentsko delo je urejeno in se zelo razlikuje od študentskega dela pred petimi ali desetimi leti. Generacije študentov so manj številčne, saj je študentov in dijakov za tretjino manj kot pred 10 leti, šolska in visokošolska zakonodaja pa onemogočata fiktivnih vpisovanj zaradi statusa, saj se z uvedbo evidenc v šolskem sistemu sedaj v realnem času preverja študentske statuse. ''Študenti imajo zaradi bolonjskega sistema študija manj časa za delo. Ta vrzel se odraža pri iskanju kandidatov za nekatera dela, predvsem v strežbi in prodaji. Delodajalci imajo še posebej velike stiske pri deficitarnih poklicih. Zato danes izbirajo mladi, ne več delodajalec,'' ugotavljajo na e-Študentskem servisu.

Nekatera dela so bolje plačana

Med bolj zaželenimi iskanji spadajo bolje plačana in ugledna dela ter strokovna dela v smeri šolanja, ki prinašajo izkušnje in vodijo do morebitne redne zaposlitve. Kar 64 odstotkov mladih se po končanem šolanju namreč zaposli pri enem izmed delodajalcev, kjer so prej opravljali študentsko delo. Po drugi strani so se mladi skušajo izogniti manj plačanim delom, manj zanimanja pa je tudi pri delu v gostinstvu. Po minimalni urni postavki je trenutno 18 odstotkov vseh prostih mest. Delo v gostinstvu predstavlja zgolj med sedmimi in osmimi odstotki vsega opravljenega dela dijakov in študentov.

Prevladujejo dela v prodaji in delo s strankami, strokovna dela z različnih področij, na primer v računalništvu in programiranju, elektrotehničnih delih, projektiranju, prevajanju in digitalnem marketingu, dela v gostinstvu in turizmu ter fizična dela.

Povprečni znesek nakazila znaša okrog 190 evrov neto na mesec. S študentskim delom mladi v povprečju pridobijo dva in pol meseca pokojninske dobe na leto.

Minimalna urna postavka študentskega dela trenutno znaša 6,17 evra bruto oz. 5,21 evra neto, povprečna pa 7,3 evra bruto  oziroma 6,17 evra neto. Najbolje plačana dela so tista, ki zahtevajo določeno znanje. Pri tem prevladujejo poučevanje, izvajanje inštrukcij, delo vaditeljev in trenerjev plavanja, računalništvo in programiranje ter selitve.

Študentsko delo se je v zadnjih letih spremenilo

Študentsko delo se je bistveno podražilo in oprispevčilo. Po izračunih e-Študentskega servisa je leta 2004 delodajalec za študenta, ki je prejel 100 evrov honorarja, plačal 114 evrov. Danes delodajalec za enak honorar plača 167,06 evra.

Mladim z opravljanjem dela teče pokojninska doba, poravnajo se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje in poškodbo pri delu, hkrati pa se zakonsko določena minimalna urna postavka vsako leto usklajuje z minimalno plačo.

dezurni@styria-media.si