Po podatkih Študentske organizacije Slovenije (Šos) prek napotnic dela okoli deset tisoč študentov, starejših od 26 let. Opozarjajo, da gre v primerjavi s številom vseh študentov (okoli 104 tisoč) za manjšino. Zanje veljajo višje davčne obremenitve, a se je temu mogoče izogniti.

Zgodnji vpis pomaga

Študenti lahko opravljajo študentsko delo, dokler imajo status študenta. To pomeni, da lahko prek napotnic delajo tudi po 26. letu, a v tem primeru izgubijo dohodninsko olajšavo, ki je letos 2.477 evrov. Pri napotnicah se torej odvaja dohodnina v višini 22,5 odstotka. Pri odvajanju dohodnine se upoštevata dan izplačila in izpolnjevanje pogojev, ko je študent opravljal delo. Če študent, ki ima denimo stalno napotnico, med letom dopolni 26 let, to pomeni, da del leta izpolnjuje pogoje za posebno olajšavo, del leta pa ne. A obstajajo izjeme. Če so študenti na fakulteto vpisani pred 26. letom, lahko prek napotnic namreč delajo šest let od datuma prvega vpisa na dodiplomski oziroma štiri leta od vpisa na podiplomski študij.

Študirajo, ker ni služb

"Zaradi razmer na trgu delovne sile, kjer brezposelnost mladih narašča, je razumljivo, da se študenti raje odločijo za nadaljevanje študija kot brezposelnost," pravi Katarina Bremec Slanič z e-Študentskega servisa. Med vsemi študenti, ki so lani delali prek njihovega servisa, je bilo 5,7 odstotka starejših od 26. leta. Dodaja, da večina študij sicer konča prej. "Za nadaljevanje študija po 26. letu na magistrski ali doktorski ravni se odločijo predvsem tisti ambiciozni mladi, ki po koncu študija ne najdejo zaposlitve," poudarja Bremec Slaničeva. Po njenih podatkih najpogosteje opravljajo strokovna dela, povezana s smerjo študija. Na Šosu verjamejo, da s tem delom pridobivajo znanja, izkušnje in poznanstva, ki jim pomagajo pri pridobitvi prve zaposlitve. Po 26. letu je povprečna študentska urna postavka okoli pet evrov in za desetino višja od siceršnje.