Študenti. "Gibanje Mi smo univerza (MSU) se je lani ukvarjalo z dialogom. Vrata so nam bila zaprta. Čas je za radikalizacijo. Elite najbolj boli, ko ljudje demokracijo vzamejo zares, zato bomo storili točno to." Tako blokado (na začetku verjetno le) filozofske fakultete pojasnjuje aktivist študentskega gibanja MSU Miha Kordiš. Vzrok za upor tiči v napovedi sprememb pri opravljanju izpitov z zdajšnjih šestkrat na največ trikrat in ukinitvi absolventskega staža tako po prvi kot drugi bolonjski stopnji.

Diplome bodo zmazki

Skladno z določili v državnem zboru že sprejetega nacionalnega programa visokega šolstva bo pristojno ministrstvo pripravilo nov visokošolski zakon. V njem naj bi bila tudi ukinitev absolventskega staža po prvi in drugi bolonjski stopnji. Na ministrstvu pojasnjujejo, da bodo strokovnjaki zakon pripravili, "odločitev pa bo zaradi volitev v rokah nove vlade".

"Reformiran bolonjski študij je organiziran tako, da sta diplomsko in magistrsko delo sestavni del študijskega programa in ni nikakršnega razloga za absolventski staž," meni rektor ljubljanske univerze Stanislav Pejovnik.

Študenti so nad idejo manj navdušeni. "Popoln absurd je pričakovati kakovostno diplomo, če naj se ta napiše tekom bolonjskega študija, ki že tako zahteva površinsko piflarijo namesto poglobljene obravnave snovi. Če temu priključimo obupno stanovanjsko problematiko, štipendijsko politiko in širše socialne okoliščine, imamo recept za serijsko oddajanje zmazkov," so prepričani pri MSU.

"Izdaja naših interesov"

Študentski funkcionarji so ideji naklonjeni. Študentska organizacija Slovenije meni, da "dodatno leto, ko bodo programi ustrezno prenovljeni, ne bo več pomembno". Predsednik študentskega sveta ljubljanske univerze Janez Turk dodaja, da je ukinitev absolventskega staža za ureditev razmer nujna: "To ne more biti socialna kategorija, da ješ na bone in delaš na napotnico." Kordiš na drugi strani ta stališča označuje za "izdajo interesov študentov".

Nič več preizkušanja terena

Ljubljanska univerza je pripravila za zdaj tajen osnutek novega statuta. Ključna novost je sprememba izpitnega reda. Študenti naj bi imeli le dve brezplačni možnosti opravljanja izpita (zdaj tri), tretji pa bi bil komisijski in plačljiv. Če študentu ne bi uspelo, bi moral zapustiti študij. "Tega ne podpiramo," pravi Turk. "V realnosti imajo študenti probleme s profesorji, zato bi iz sistema izpadli tudi dobri," pojasnjuje.

Pejovnik se strinja, da je to težava, zato napoveduje, da bodo "profesorji o tem pravočasno obveščeni, tako da se bodo z vodstvom primerno organizirali in našli mehanizme, s katerimi bodo dekani lahko zagotovili, da se pri ocenjevanju ne bodo dogajale malomarnosti". Dodaja, da bodo študenti bolje premislili, kako (ne)pripravljeni bodo šli na izpit. Statut je v fazi usklajevanja in naj ne bi bil sprejet pred pomladjo. Pejovnik pravi, da se pogovarjajo le še o tem, ali bodo spremembe veljale za študente, ki že študirajo, ali le za nove.