Do konca meseca morajo delodajalci sporočiti, ali bodo razpisali kadrovske štipendije. Dijaki in študenti bodo med ponudbami nato izbirali na spletnih straneh sklada za razvoj kadrov in štipendije ter regionalnih razvojnih agencij. Štipendije pa bodo prejemali pod novimi pogoji.

Služba za (vsaj) eno leto

Za sofinancirane kadrovske štipendije je ključna novost, da bo moral štipendist vsako leto šolanja opraviti enomesečno prakso. Delodajalec ga bo moral tudi zaposliti za eno leto, predpisana bo minimalna višina štipendije. Bo pa to veljalo le za tiste, ki jim bo sofinancirana kadrovska štipendija prvič podeljena v letu 2014/15. Po novem bo mogoče poleg kadrovske štipendije hkrati prejemati državno ali Zoisovo štipendijo. "Ker je to področje novo in precej kompleksno, vsem svetujemo, da se o možnostih združevanja podrobno pozanimajo pri trenutnem štipenditorju, saj lahko napaka pomeni tudi prenehanje ali vračilo štipendije," opozarjajo na skladu.

Več denarja, manj ljudi

Upad kadrovskega štipendiranja na skladu sicer povezujejo s krizo: "Veliko delodajalcev se je spoprijemalo s trenutnimi težavami in negotovo prihodnostjo ter odgovornostjo do trenutnih zaposlenih, zato so kadrovsko štipendiranje zmanjšali ali celo opustili." Vseeno veliko kadrovskih štipendij ostane nepodeljenih, čeprav so višje od preostalih. Povprečna kadrovska štipendija za študenta je 338, za dijaka pa 224 evrov, kar je 128 odstotkov več od Zoisove štipendije.