“Minister, ki je na napoved svojega prihoda doživel takšen odziv, kot ga je Žiga Turk na fakulteti za družbene vede (FDV), bi moral sam razmišljati o odstopu, ne pa da ga je treba k temu pozivati,” protest proti rezom v visokem šolstvu komentira profesorica na ljubljanski filozofski fakulteti Uršula Lipovec Čebron. Za Turkov odstop so protestniki zgolj v nekaj urah zbrali več sto podpisov.

Turka nočejo poslušati

V Skupnosti FDV, ki neformalno povezuje delavce in študente fakultete, so želeli opozoriti, da “ljudje, ki sodelujejo v sistematičnem razgrajevanju javnega sektorja, omejujejo dostop do javnih storitev in namerno onemogočajo javno razpravo, v javnih znanstvenih institucijah nimajo absolutno nobene legitimnosti”. Zato so želeli ministru, ki naj bi nastopil na konferenci o e-znanju, sporočiti, da na FDV ni zaželen. Protest je bil uperjen proti zmanjševanju sredstev za visoko šolstvo, odpuščanju, morebitni uvedbi šolnin in posegom v avtonomijo univerze. Turka niso pričakali, saj je po Twitterju sporočil, da se je razprava o noveli visokošolskega zakona v državnem zboru (DZ) zavlekla.

Politika steguje prste

V šesturni razpravi v DZ so študentje, sindikati in zaposleni opozarjali na spornost napovedanih sprememb imenovanja članov sveta Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis), kjer bi vlada dobila več pristojnosti. “Kar je ključnega pomena, je standard neodvisnosti,” poudarja predsednica sveta Nakvisa Maja Makovec Brenčič. Dodaja, da je ta standard možno doseči le, če se politika v delovanje ne vmešava. Matej Makarovič z zasebne Fakultete za uporabne družbene študije sicer meni, da so spremembe nujne, saj naj bi bil sedanji svet sestavljen iz ljudi, ki naj bi bili odgovorni “monopolnim skupinam v visokem šolstvu”.

O odstopih in milijonih

Razburja tudi zmanjšanje sredstev za visoko šolstvo in večanje avtonomije rektorjev pri razporejanju pedagoških obveznosti. “Namen ni, da bi se normativi slepo zviševali,” odgovarja Turk. Meni, da nekateri učitelji lahko delajo več, a da tega ne more določati politika, temveč univerza. Turk sicer kljub pozivom k odstopu tega ne namerava storiti. “Ne vidim, kako bi odstop prinesel dodatne desetine milijonov evrov na to področje,” pravi. Sindikalist Branimir Štrukelj za zgled postavlja odstop češkega ministra za izobraževanje: “Vlada je umaknila predlog o znižanju sredstev in dodala še nekaj, da bi se pridružili državam, ki razumejo pomen izboraževanja.”

Delavci se organizirajo

“Posvet v DZ je bil mišljen kot farsa,” pravi Lipovec Čebronova. Meni, da je vlada nasprotnikom zakona le želela dati besedo, ne da bi jo upoštevali. “A množičnost udeležbe jim je lahko dala vedeti, da ne bomo odnehali,” dodaja. Profesorji in študenti naj bi se po njenih besedah po vzoru Skupnosti FDV mimo institucij organizirali tudi na drugih fakultetah. V protestu pred DZ so se jim sicer pridružili tudi zagrebški kolegi, saj menijo, da je pretakanje javnih sredstev v zasebne institucije skupen pojav.