Premier Janez Janša in predstavniki sindikalnih central, članic ESS, so se danes na Brdu pri Kranju pogovarjali o pripravi drugega protikoronskega svežnja. Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je po sestanku povedal, da jim je Janša predstavil potek priprave t.i. megazakona za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu, ki ga je DZ sprejel minuli teden, in postopek oblikovanja drugega zakonskega predloga interventnih ukrepov države.

Sindikalisti so medtem predsedniku vlade po njegovih besedah predstavili svoja stališča do prvega svežnja oziroma pripombe, povezane s predlogi dopolnil, s katerimi niso uspeli, ter izrazili pričakovanje, da bodo vključeni v pripravo ukrepov za drugi paket. Kot kaže, jih je vlada delno uslišala, saj bodo sodelovali v skupini za pripravo ukrepov s področja trga dela, ki jo vodi minister za delo Janez Cigler Kralj in je zasedanje začela ob 18.30 uri.

ESS še ne bo zaživel

Do zaključka priprave ukrepov drugega protikoronskega svežnja pa ESS še ne bo deloval, kar Počivavšek obžaluje, "ker bi bilo seveda dobrodošlo, da so na tovrstnih sestankih prisotni tako predstavniki delodajalcev kot sindikatov in seveda vlade".

Da niso dobili nobenih zagotovil o socialnem dialogu in delovanju ESS, pa je za STA po srečanju povedal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimir Štrukelj. Kot je pojasnil, Janša tudi ni podal konkretnih pojasnil, zakaj so bili vsi predlogi sindikatov, vezani na prvi protikoronski sveženj, zavrnjeni.

V KSJS jih sicer v tem smislu skrbi predvsem problem javnih uslužbencev. Med drugim "kategorično" zavračajo določbo, "da o dodatku za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije enostransko odloča predstojnik oziroma delodajalec", saj se bojijo "masovne nepravičnosti, privilegiranega vrednotenja posameznih skupin in enostranskega dodeljevanja dodatka".

COVID-19 V SLO Virus se je razširil v štiri nove občine, v tej največji porast

Kdo bo nosil stroške?

Štrukelj je danes premierja povprašal tudi o tem, kdo bo nosil stroške intervencije države. Kot je dejal, predsednik vlade upa na izdajo skupnih evrskih oz. koronskih obveznic, če teh ne bo, pa da naj bi bila slovenska slika precej pesimistična.

dezurni@zurnal24.si