Minister za zdravje Tomaž Gantar je poudaril, da je Slovenija pri obvladovanju novega koronavirusa uspešna in da smo dosegali rezultate, ki so nadpovprečni. "Žal mi je, da se pojavljajo dvomi v strokovnost opravljenega dela, predvsem v domu starejših oskrbovancev," je dejal Gantar. Med 18.800 oskrbovanci je bilo v domovih okuženih samo 1,7 % oskrbovancev. Manjše težave so bile v 10 od 102 domov, do velikih težav je prišlo le v treh domovih.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič je poudarila, da se stanje v domovih umirja. Ključna naloga pristojnih je zdaj pregled vseh ukrepov in dobrih praks ter priprava načrta za primer morebitnega drugega vala.

"Žalostno dejstvo, da se nekaterim življenje izteka"

Vodja strokovne skupine pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović je poudarila, da bolezen covid-19 ogroža starostnike. Zavrnila je očitke, da je bilo za stanovalce slabo poskrbljeno, da so bili premalo pogosto premeščeni v bolnišnice. Zdravljenje v bolnišnici je v vsakem primeri smiselno, ko lahko nudimo zdravljenje, ki ga doma pacient ni deležen, a ga potrebuje. "Za covid-19 nimamo uspešnega specifičnega zdravljenja, ki bi izboljšalo preživetje," je povedala Bojana Beović. "Soočiti se moramo tudi z žalostnim dejstvom, da med starostniki živi veliko ljudi, ki se jim življenje počasi izteka. Pri njih premeščanje ni smiselno. Ne premeščamo jih tudi v primeru drugih okužb, ki se pogosto pojavijo ob koncu življenja." Zdravljenje v bolnišnicah namreč prinaša svoja tveganja. Prihaja namreč do okužb, zapletov pri zdravljenju, poleg tega selitev v bolnišnico vpliva tudi na psihično stanje starejših, ker se težje prilagajajo temu okolju, kar je pogosto usodno. "Moramo pretehtati, če vemo, da v bolnišnici ne moremo pacientu nuditi nečesa, kar bi na bolnikovo zdravje vplivalo pozitivno."

Foto: STA/Nebojša Tejić Bojana Beović

V domovih za starejše je umrlo 52 % vseh umrlih v državi, po podatkih do 20. maja, dodatnih 29 % so prispevale smrti stanovalcev, ki so umrli v bolnišnici. Po besedah Beovićeve je težko primerjati številke s tujimi državami, ker ni jasno, ali se nanašajo na umrle v celoti ali umrle v domovih. V Franciji je od 13.500 umrlih v domovih za starejše 9.500 oskrbovancev umrlo v zavodih, preostanek pa v bolnišnici.

Posamezna poročila iz tujine navajajo, da je v domovih v Seattlu umrlo 34 % stanovalcev, v Nemčiji 20 % na Švedskem 39 %, na Irskem celo 55 %. Številke nikjer niso spodbudne. "Zadovoljni smo, ker smo z velikimi napori epidemijo v domovih starejših občanov umirili. Največji problem sta bila Metlika in Šmarje pri Jelšah, kjer smo bili premalo hitri z vsemi ukrepi, a se je kasneje situacija dobro uredila. Predstavljamo si, da smo tudi v slovenskem merilu rešili kar precej življenj," je še povedala Beovićeva.

Vsi, ki so potrebovali bolnišnično zdravljenje, so ga dobili

"Prvi dom, v katerega je covid-19 vdrl, je bil DSO v Metliki. V samem začetku smo bili naprošeni za pomoč," je povedal direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik dr. Aleš Rozman. "Opazili smo, da domovi niso namenjeni temu, da se v njih obvladujejo epidemije, ampak so predvsem bivališča. Osebje ni dovolj izurjeno in nima dovolj virov. Treba je bilo zagotoviti zaščitno opremo, osebje pa usposobiti za njihovo učinkovito uporabljajo."

Poudaril je, da je bilo obvladovanje epidemije v DSO Metlika kljub vsemu uspešna zgodba, saj so uspeli omejiti okužbo, da ni prešla na vse stanovalce, ampak se je na neki točki ustavila. "Edina možnost za DSO je, da se okužba ustavi čimprej, kot je mogoče," je poudaril Rozman. "Večina prenosov se zgodi, ko je oseba asimptomatska. Prvi trenutek, ko zaznamo okužbo, se je prenos že zgodil. Zato smo zasnovali strategijo, da smo razdelili domove na tri cone. Približno 70 odstotkov starostnikov preboleva covid-19 v blagi obliki. Vsi bolniki, ki so imeli padec saturacije, so bili premeščeni v bolnišnico, a tudi v bolnišnici njihov izhod ni bil dober." 

Veliko je bilo govora o tem, da naj bi morali v domovih za starejše pripraviti seznam oskrbovancev, ki naj bi bili primerni za oskrbo v bolnišnici ali ne. Kot je pojasnila Bojana Beović, je bil pripravljen načrt za paliativo, nikakor pa ne na način, da bi morali biti domovi v dveh dneh striažirani. Beovićeva je poudarila, da je bilo priporočeno, da domovi za oskrbovance pripravijo kratke povzetke njihovih diagnoz, ki bi lahko bili v pomoč urgentni službi. 

Rozman je dejal, da so prosili domske zdravnike in specialiste za paliativo, da povejo, kakšne možnosti imajo bolniki, ki so v oskrbi, da bi znašli oceniti kakšno je njihovo stanje. "To niso liste, ki bi preprečevale, da kdo pride v bolnišnico, ampak zapisek za dežurnega zdravnika, da se orientira."

"Pričakovali smo, da bi lahko bilo na enkrat veliko okuženih in bo dežurni zdravnik soočen s situacijo, ko ne bo mogel pregledati vse kartotete. Zato smo prosili za kratke povzetke, ki so izpis diagnoz in ocena stanja in niso namenjene v nobenem smislu "odstrelu" določenih stanovalcev. Ne vem, če si predstavljate, ko pride zdravnik ob 3 ponoči k pacientu in nima vseh informacij ter ne ve, ali je to osnovna bolezen ali gre za poslabšanje zaradi nove okužbe."

Mateja Lopuh, državna koordinatorica razvoja paliativne oskrbe

Svojce so o premestitvah obveščali

Strokovni direktor SB Celje in koordinator za izvajanje zdravstvene dejavnosti v socialno varstvenih zavodih za območje celjske regije mag. Franc Vindišar je povedal, da so ob izbruhu covid-19 v DSO Šmarje pri Jelšah tja takoj napotili interventno skupino, ki je pomagala pri oskrbi in edukaciji kadra, kako lahko pomagajo pri obvladovanjub okužbe covid-19. "Pozneje smo tja napotili tudi konziliarno ekipo, ki je pregledala vse oskrbovance in pripravila oceno utemeljenosti napotovanja bolnikov v bolnišnično oskrbo," je razložil Vindišar. "Za vse tiste, ki so potrebovali hospitalno obravnavo, smo poskrbeli. Kontaktirali smo tudi svojce, ko se je zdravstveno stanje oskrbovancev poslabšalo do takšne mere, da je bilo vprašanje, ali takega pacienta premestiti v bolnišnico."

Bolnik lahko odkloni bolnišnično zdravljenje

Državna koordinatorica razvoja paliativne oskrbe Mateja Lopuh pa je poudarila, da čeprav o paliativni oskrbi običajno govorimo na koncu, je to ena najpomembnejših oskrb, ki so jo deležni bolniki z napredovalo neozdravljivo. Opomnila je, da so v času epidemije življenjsko pot zaključili tudi številni ljudje, ki niso bili okuženi.

"Paliativne oskrbe se ne glede na vse drži zlovešč prizvok. Ne glede na ves napredek medicine, še vedno ogromen delež bolezni ostaja neozdravljivih, veliko ljudi umre pred svojim časom. Zdravniki so to dolgo razumeli kot poraz in so se neprijetno počutili, ko so morali svojcem in bolniku povedati resnico," je pojasnila. Dodala je, da je ob zdravljenju treba upoštevati tudi želje bolnikov in njihovih svojcev ter temu prilagoditi način zdravljenja. "Vsak bolnik ima pravico, da odkloni bolnišnično zdravljenje," je še poudarila.

dezurni@zurnal24.si