Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja je poudaril, da je treba po ugotovitvah stroke pri soočanju z vse hujšimi vremenskimi pojavi slediti trajnostnim praksam, ki jih marsikje v tujini že izvajajo, v Sloveniji pa le v zelo majhni meri. Avgustovske poplave morajo zato spodbuditi konstruktiven in širok razmislek o nadaljnjih korakih.

Pod javni poziv, v katerem je navedenih devet točk z načini omejevanja posledic poplav, so se podpisali predstavniki vodne, prostorske in drugih strok ter predstavniki naravovarstvenih, okoljevarstvenih in prostorskih nevladnih organizacij ter civilnih iniciativ, pa tudi oškodovani v poplavah. Poziv so skupaj s podpisi poslali pristojnim državnim in lokalnim oblastem in institucijam.

Nujna celostna interdisciplinarna obravnava obnove po poplavah

Predsednica mreže Globalno partnerstvo za vode Slovenije Barbara Čenčur Curk je izpostavila, da je nujna celostna interdisciplinarna obravnava obnove po poplavah. Pojasnila je, da treba analizirati vzroke in posledice ter narediti analize tudi na sistemskem področju upravljanja in urejanja prostora, da bomo v prihodnje bolj odporni na takšne dogodke.

"Ne smemo dopustiti kratkoročnih ukrepov. Sanacija mora biti dolgoročna, vzdržna ter družbeno in okoljsko odgovorna," je dejala in izpostavila tudi pomen kompetentnega in neodvisnega nadzora nad sanacijo na samem terenu. Trenutno se namreč dogajajo premiki materiala na neprimerna območja, kar bo v prihodnje povečalo poplavno ogroženost, je opozorila.

Ob vse večjem številu ekstremnih dogodkov je, kot je poudarila, ključno tudi, da se sprejme celovito nacionalno strategijo prilagajanja podnebnim spremembam in da se jo vključi v vse strateške dokumente upravljanja voda, gozdov in kmetijskih zemljišč ter prostorskega načrtovanja.

"Naše upravljanje z vodami že desetletja povsem zgrešeno"

"Avgustovske poplave so razkrile, da je naše upravljanje z vodami že desetletja povsem zgrešeno in da nam je kot družbi v tem oziru popolnoma spodletelo," je dejal Igor Zelnik iz Slovenskega društva za zaščito voda. Pojasnil je, da z betonskimi zidovi vodo ujamemo in onemogočimo njen odtok, s tem pa pospešujemo potencialno uničujoč poplavni val.

"Valovi, ki so zalili Škofjo Loko, Prevalje, Laško in Mozirje, so bili prav posledica tega," je navedel. Ob tem je dodal, da izjave, ki se po poplavah pogosto pojavljajo v medijih, da je treba nemudoma začeti graditi protipoplavne zidove, v bistvu pomenijo nadaljevanje starih napak, ki se jim je treba v čim večji meri izogibati.

Glede pomislekov, da so se prav obstoječi protipoplavni ukrepi izkazali v letošnjih poplavah, saj kraji z zaščito niso bili poplavljeni, je Zelnik pojasnil, da se z zidovi reši eno območje, hkrati pa poveča težave dolvodno. Zato denimo Celje, ki se je ogradilo s protioplavnimi zidovi, ni bilo pod vodo. Vsa voda je šla mimo in zalila Laško. "Treba je gledati celotno povodje, zato zidovi niso primerna rešitev," je poudaril.

Rekam moramo vrniti prostor

"Dejstvo je, da moramo rekam vrniti prostor, sicer si ga bodo vedno jemale same in tako se bo vsak poskus sanacije izjalovil. Trajnostno to lahko rešimo le s celovitim pristopom, kar lahko dosežemo le vsi deležniki skupaj - od lastnikov zemljišč, občine, države, različnih strok in javnosti," je poudaril.

Kot je dodal, je treba pri načrtovanju in izvajanju ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti opustiti neprimerne prakse in začeti izvajati sodobne, sonaravne rešitve, ki jih že izvajajo v širši evropski skupnosti. "Po celotnem rečnem toku moramo, kjer je mogoče, rekam nameniti prostor in izvesti ukrepe za blaženje poplavnih valov," je navedel.

Med možnimi ukrepi je naštel širše preseke strug, različna območja z obrežnimi pasovi, stranskimi kanali, mokrišči in suhimi zadrževalniki, revitalizacijo odsekov oziroma vzpostavitev meandrov ter pogozdovanje.

Po njegovem mnenju morajo država in občine začeti pogovor s strokovnjaki o strateškem pravičnem odkupu priobalnih zemljišč ter lastnine in zemljišč prebivalcev, ki živijo na ogroženih poplavnih območjih.

Krajinska arhitektka Darja Matjašec je opozorila, da je bil v Sloveniji v zadnjih 30 letih sistem prostorskega načrtovanja povsem razgrajen, saj se je uresničevalo zasebne interese. V javnem pozivu zato strokovnjaki pozivajo tudi k takojšnji celoviti analizi stanja na področju izdaje gradbenih pogojev, soglasij in dovoljenj. Negativna mnenja institucij morajo biti nedotakljiva in upoštevana, še posebej, če gre za poplavno varnost, je izpostavila Matjašec.

dezurni@styria-media.si