Na ljubljanski policiji organizatorji jutrišnjega shoda na Kongresnem trgu danes do 11. ure dopoldan še niso prijavili shoda, na katerem nameravajo udeleženci izraziti svoje nezadovoljstvo, ker je Slovenija prejšnji teden podpisala za mnoge sporni mednarodni sporazum Acta o varovanju intelektualnih pravic.

"Na splošno pa  policija spremlja pozive na različne shode in postopa na način ter po postopkih, ki so predvideni za takšne shode. Pri tem se policija prilagaja varnostnim dogodkom. Zaradi operativno taktičnih razlogov vam ne moremo posredovati informacij o načrtovanih aktivnostih," je za Žurnal24 pojasnila Maja Cimperle Adlešič s Policijske uprave Ljubljana. "V primeru zaznanih kršitev bodo policisti zoper kršitelje ukrepali v skladu z danimi pooblastili."

V Mariboru je organizator shod potrdil, je potrdil Bartolo Lampret iz PU Maribor. Shoda v Ljubljani na Kongresnem trgu in v Mariboru na Trgu Leona Štuklja naj bi se začela ob 12. uri, prek Facebooka pa je svojo udeležbo potrdilo več tisoč ljudi. V slovenskem delu Anonymousa pričakujejo, da bo okoli štiri tisoč protestnikov.

Bo kiber vlomilcem uspelo?

Prav tako jutri naj bi potekal tudi organiziran spletni napad na internetne strani vlad podpisnic, vključno s stranmi slovenske vlade. V napadu naj bi sodelovalo kar okoli 30 tisoč hekerjev iz vsega sveta. Jure Forstnerič, namestnik odgovornega urednika pri Monitorju, pojasnjuje, da pri Anonymousu običajno uporabljajo tako imenovani DDoS (distributed denial-of-service) napad, ko do neke spletne strani poskuša dostopati veliko število računalnikov. V ta namen izrabijo s trojanskimi programi okužene računalnike, ki jih nato na daljavo nadzorujejo za hkraten napad. Napadeni strežnik se nato pod množico zahtevkov sesuje, stran pa ostane nedostopna, dokler napad traja.

Precej nevarnejši od DDoS napada, ki praviloma ne pušča hujših posledic, pa je vdor v strežnike, in prav to so pri Anonymousu napovedali. Z vladnih strani namreč želijo pobrati podatke in nato po nekaterih napovedih z njimi celo izsiljevali slovensko vlado proti sprejetju nadaljnjih postopkov za uveljavitev Acte.

"Vdreti v strežnik ni enostavno. Napadalci morajo pred vdorom odkriti varnostne luknje, kar so sicer v preteklosti pri Anonymousu že uspeli," pojasnjuje Forstnerič. Ker pa so pri spletni skupini napad napovedali že pred dnevi, Forstnerič pričakuje, da so se vladne službe na napad dodatno pripravile in da so spletne strani vlade varne pred zlorabami. V najslabšem primeru imajo skrbniki vladnih strani na voljo možnost, da sami zaprejo stran in s tem preprečijo vdor, še dodaja.

Z vladne strani sicer še nismo dočakali odgovorov na naša vprašanja.