Pravosodna ministrica Andreja Katič je po včerajšnjem obisku v koprskem zaporu ocenila, da je v Kopru 35-odstotni manko pravosodnih policistov in napovedala dodatne zaposlitve. Da jih je premalo, da bi sploh lahko opravljali delo, opozarjajo tudi koprski pravosodni policisti. Kaj menite vi?

Mislim, da se je ministrica Andreja Katič zaletela in poslušala druge in bo na novo zaposlovala pravosodne policiste, ne da bi pred tem naredila kakršno koli študijo ali analizo. Brez potrebe bodo zaposleni novi pravosodni policisti, domovi za ostarele in obnemogle pa ostajajo brez ljudi. 

Potrebna bi bila sistemska sprememba. Slovenski zapori so konglomerati različnosti. V zaporu v denimo Kopru je vrsta režimov, od povsem svobodnega za osebe na vikend kazni - teh je v tem trenutku kar 52 - do odprtega, polodprtega in zaprtega zaprtega režima. Tam so tudi priporniki.

Nič boljša ni organiziranost po drugih slovenskih zaporih saj se "vikend kazen" izvaja tudi na strogo varovanem Dobu, Slovenski vasi, Puščavi, zaporu Celje, Novi Gorici, kljub prezasedenosti tudi v zaporu v Ljubljani pa v ženskem zaporu na Igu ... To je nesmiselno in že večkrat sem predlagal preureditev. 

Število paznikov se je v teh desetletjih bistveno povečalo, kar je paradoks glede na vse bolj napredno varnostno tehnologijo, različne režime prestajanja kazni itd. Tako imamo sodobno opremo in večje število paznikov. Tukaj ni logike in očiten je vpliv splošnega trenda sindikatov državnih organov za “boljše pogoje dela, višje plače, več osebja”.

Menite torej, da bi reorganizacija sistema zaporov pomenila tudi manjše potrebe po pravosodnih policistih? Na kakšen način?

Daleč najceneje in najbolj smiselno bi bilo, če bi odprti oddelek v Rogozi (pri Mariboru) preuredili v zavod za izvajanje kazni “vikend zapor”. Žal se ministrica Katičeva ne odziva na te pobude. V zaporu, kjer so zaprti samo tisti, ki prestajajo vikend kazni, potem nima smisla imeti celotne ekipe na delu ves čas. Če bi zapore organizirali na ta način, bi razbremenili veliko pravosodnih policistov. 

Kako je lahko prišlo do pobega iz koprskega zapora in kdo je za to odgovoren?

Če v tistem času ni bilo nobenih drugih posebnih situacij, če nihče ni imel denimo nujnih zdravstvenih težav, grozil s samomorom in podobno, skratka, če se v tistem času v zaporu ni dogajalo nič posebnega, je krivda na pazniku.

Režim v koprskem zaporu pa je, podobno kot v drugih zaporih, preveč heterogen. Tam so zaprti taki, ki imajo vsak dan prosti izhod, taki, ki nimajo možnosti izhodov in priporniki. V zaporu, kjer zaprti hodijo na dnevne izhode, disciplina popusti, kar vpliva na dogajanje na zaprtih oddelkih in pri pripornikih. 

Foto: Boštjan Tacol Dob zapor

80 odstotkov priprtih v koprskem zaporu je tujcev, večina je bila prijeta pri nelegalnem prehodu meje. Pravosodni policisti poudarjajo, da je zaradi tega njihovo delo precej oteženo, saj v večini primerov niti ne vedo, kaj se pogovarjajo, oziroma dogovarjajo. 

Problem so predvsem migranti in vodiči. Za take primere bi bilo smiselno, da se organizira zapor, kot je v Mariboru, povezan s sodiščem po posebnem hodniku in ni problemov prevozov itd. Formirali bi lahko posebna sodišča, tožilstva za tujce, ki ne bi bila posebej vezana na lokacijo Koper in Ljubljana. Tehnologija v sodstvu omogoča marsikaj, le hoteti je treba.

Že Marija Terezija je gradila zapore zraven sodišč, spojenih s posebnim hodnikom. Nesmisel je, da je večina pripornikov zaprtih v  Ljubljani in Kopru, kjer so sodišča odmaknjena in so v središču mest. Nesmisel je tudi gradnja novega zapora pri Ljubljani, medtem ko je sodišče v centru Ljubljane. Očitno o tem odloča kapital oziroma gradbeni lobi in ne stroka.

S tem bi se tudi zmanjšal problem spremljanja priprtih na sodišča, zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov, ki niso mogli zagotoviti spremstva, je lani odpadlo 500 obravnav. 

Obsojene osebe, ki imajo proste izhode, torej kazen prestajajo v milejšem režimu, lahko spremljajo, če je spremstvo pri človeku, ki ima sicer proste izhode sploh potrebno, strokovni delavci. Sam sem nemalokrat to počel v zaporu v Mariboru, pa čeprav pedagog! Vse je odvisno od vodstva zapora in URSIKS in ne nazadnje ministra oziroma ministrice za pravosodje. Žal pa ministrica ne skuša najti drugih mnenj oziroma mnenj ne ravno represivno naravnanih strokovnjakov zaporniškega sistema. Kako je lahko nekdo vreden zaupanja za izhode, zunanje delo, ne pa za odhod k zdravniku? 

Foto: Žurnal24 Zalar in Valentinčič sta položila kamen za dva nova zaporska bloka. (Foto: Živa

Kako komentirate izjave pravosodnih policistov, ki menijo, da je direktor Dušan Valentinčič preveč prijazen do zapornikov in je koprski zapor preuredil v hotel?

Dušan Valentinčič je najzaslužnejši za izgradnjo zapora v Kopru. Že takrat smo opozarjali na nesorazmerja med “celicami” in drugimi prostori, saj je osnovni namen zapora prestati kazen.

Prijaznost pa s tem nima nič, saj imajo zaprte osebe pravico do človeškega odnosa zaposlenih. Velika večina zaprtih je povsem običajnih, družinskih oseb, ki jih je morda le splet nesrečnih okoliščin pripeljal v zapor.

Režimi so povsod različni in nedavno smo si ogledali zapor na Bavarskem (Kempten) za 300 zaprtih oseb s kaznijo do treh let. Tam dela sto paznikov in en strokovni delavec. Večina jih dela v delavnicah in imajo določene bonitete med in po prestani kazni. Zaprti so razporejeni po urejenosti, osebnostnih motnjah (agresivci, spolni delinkventi itd.) in temu so prilagojeni režimi. 

Režimi so tudi motivacija zaprtim osebam za primerno vedenje, zaupanje, pogojne odpuste ... in v veliki meri poenostavijo in olajšajo delo osebju. Sam se zato zavzemam za alterativne možnosti prestajanja zaporne kazni in za to, da bodo zaprti resnični kriminalci, nepoboljšljivi kršitelji in podobno. Tako bi bilo v zaporih do skupno 800 oseb in ne 1300.

Ministrstvo medtem načrtuje izgradnjo še dveh zaporov, zagotovljeni so že 104 milijoni evrov, končana naj bi bila leta 2021. Kako komentirate?

Denar za nove prostore ni potreben, saj prostorskih težav ni, oziroma jih ne bi smelo biti. Pri tem je treba upoštevati, da je Slovenija vse bolj varna država, zmanjšuje se število kaznivih dejanj, število težjih kaznivih dejanj, manj je prometnih nesreč, manj je zadev na tožilstvih, sodiščih, obravnav policije.

Na drugi strani pa je zaprtih vse več. Ministrstvo za pravosodje ne izvaja pogojnih odpustov v obsegu, kot bi bilo mogoče, vse z namenom upravičitve gradnje mega zapora pri Ljubljani. Na pravosodnem ministrstvu je pred dvema letoma začel delovati oddelek za probacijo, torej za izvrševanje pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom, s 56 dobro plačanimi zaposlenimi za
obravnavo kaznovanih oseb, pa efekta, zmanjšanja števila zaprtih oseb ni.

sergeja.hadner@zurnal24.si