Zdravstvo. “V Sloveniji ni možnosti za izvajanje paliativne oskrbe zunaj obstoječih štirih centrov,” je po koncu pilotnega projekta celostne paliativne oskrbe, ki je potekal med lanskim julijem in letošnjim septembrom, ugotovila Jožica Červek z Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana. “Da bo paliativna oskrba dostopna vsem bolnikom, ki jo potrebujejo, je treba čim prej imenovati nacionalnega koordinatorja in regijske koordinatorje ter začeti dejavnosti, ki so začrtane v državnem programu paliativne oskrbe,” je sklenila Červekova.

Do imenovanja nacionalnega koordinatorja bo preteklo še vsaj eno leto, smo slišali na ministrstvu za zdravje (MZ), ki več kot pol leta po sprejemu državnega programa še nima izračuna, koliko bi celostna paliativna oskrba stala. Na MZ sicer ugotavljajo, da bi bila sistematična paliativa učinkovitejša od sedanjega sistema oskrbe umirajočih – bilo bi manj hospitalizacij, manj nepotrebnih preiskav in manj nepotrebne porabe zdravil. V Sloveniji na leto umre 19 tisoč ljudi, le sedem odstotkov nenadno, drugi pa po daljši kronični bolezni.