Današnji Dnevnik poroča o smrti 64-letne Jožice Horvat iz Straže, ki je zaradi sepse umrla v ponedeljek, 14. marca. V bolnišnico jo je rešilec kljub temu, da je tožila zaradi bolečin in slabemu počutju, prepeljali komaj čez dva dni.

Septembra lani je bila gospa v novomeški bolnišnici operirana na desnem kolenu; rana se ni celila dobro, zaradi tega so tudi prestavili njeno rehabilitacijo v Termah Čatež, kamor se je vendarle odpravila 8. marca letos.

Že v Čatežu je tožila zaradi bolečin v križu, zaradi česar ji je zdravnica zdravilišča predpisala protibolečinske tablete in dodatno masažo hrbta. Ko je gospo mož iz zdravilišča predčasno pripeljal domov, je o njenem stanju obvestil družinskega zdravnika v Straži. Ta je svetoval, naj pokličejo v bolnišnico, podal jim je številko, kam. Foto: Shutterstock bolnišnica pacient

Ko so jo pripeljali, je bilo prepozno

Ker se na tej številki ni nihče oglašal, je mož pokojne poklical na številko 112. Rešilec oz. ekipa nujne medicinske opmoči je prvič prišla čez šest ur, poroča Dnevnik, vendar gospe niso prepeljali v bolnišnico, pač pa so ji predpisali nove protibolečinske tablete in ji dali injekcijo proti bolečinam. Počutje je bilo sicer malo bolje, vendar stanje se je prejšnjo nedeljo spet poslabšalo, zato je pokojničin mož še enkrat poklical številko 112. Tokrat so prišli čez tri ure.

Po pregledu krvi so jo namestili na intenzivno terapijo. Njeno stanje je bilo tako slabo, da je zdravnica možu pokojne povedala, da njegova žena najbrž ne bo preživela. In ni. V ponedeljek je umrla. 

“Primer se mi je zdel čuden”

Zdravniška zbornica v primeru gospe, ki je, kot je pokazala obdukcija, umrla zaradi nabiranja gnoja v kolenu, na katerem je bila operirana že septembra, na kar je organizem reagiral s sepso, ocenila, da je zdravstveni sistem odpovedal. Bakterija je bila po ugotovitvah v njen organizem vnešena s protezo kolena.

Da je primer “čuden”, je zaznala že strokovna direktorica novomeške bolnišnice, dr. Lučka Kosec. Za naš portal je povedala, da vsako jutro pregleda morebitne smrti bolnikov in da je ta izstopal. “Zakaj? Zato ker je bila gospa relativno mlada, zato ker je prišla v tako prizadetem stanju in zato ker je umrla že naslednji dan po sprejemu,” pravi Koščeva. Na odgovor, ali bi preživela, če bi jo na urgenco pripeljali prej, Koščeva ne podaja odgovora, pritrjuje pa, da bi imela zagotovo večje možnosti preživetja, če bi jo tja pripeljali že v petek.

“Ko so jo pripeljali k nam, je bila reakcija ustrezna, pravi čas so nastavili infuzijo, intenzivno peljali postopke, vendar za njeno stanje je bilo žal že prepozno,” potrdi Koščeva. Meni sicer, da ni bila težava le v čakanju, pač pa glede izraženih simptomov. “Ni bilo namreč vidno, da bi prišlo do vnetja, tožila je zaradi bolečin in prejela je zdravila proti bolečinam. Vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi k nam v bolnišnico prišla prej, pa je seveda na mestu.”

Koščeva pristavi, da se tudi sama zavzema za to, da se pride do ugotovitve, kje je sistem v resnici zatajil. K odgovorom na to vprašanje se bo po napovedih prizadevala tudi zdravniška zbornica. Po zakonodaji sicer pregled sistemskega nadzora ne omogoča, a kljub temu se bodo po napovedih predsednika zbornice, kot poroča STA, prizadevali, da bi pri nadzoru zajeli tudi organizacijo pomoči in ne le ravnanja posameznikov.

Foto: Saša Despot zdravstvo

"Reagirali smo v skladu s pravili"

Direktorici novomeškega zdravstvenega doma, pod okrilje katerega sodi okrba nujne medicinske pomoči, smo zastavili vprašanje, zakaj pacientke že ob prvem obisku niso odpeljali v bolnišnico. “Ocena na terenu je, morate razumeti, težja. Razvijajoče se stanje sepse brez dodatne diagnostike na terenu ni bilo možno,” odgovarja dr. Alenka Simonič. 

“Tudi podatek, da je čakala šest ur, ne drži. Po pregledu dokumentacije in posnetkov telefona smo ugotovili, da je po prvem klicu pacientka čakala na obisk ekipe tri ure in pol, po drugem klicu čez dva dni pa slabe tri ure.” Na naše dodatno vprašanje, zakaj je vednarle čakala toliko časa, Simoničeva odgovarja, da je bila ekipa vmes na terenu, da je dispečer sprejel še dodatne klice in glede na protokol določil stopnjo nujnosti pri vsakem.

Za območje, ki ga pokriva nujna medicinska pomoč Zdravstvenega doma Novo mesto, ki oskrbuje več kot 60 tisoč ljudi, je na voljo le ena ekipa z zdravnikom, na voljo imajo sicer še eno reševalno vozilo z dvema tehnikoma in urgentno ekipo medicinske pomoči v novem urgentnem centru. “Za ta korak smo se zaradi obsežnosti odločili sami, za tega zdravnika s strani zavarovalnice in ministrstva ne dobimo ne financ ne kadra,” pojasnjuje Simoničeva.

V Zdravstvenem domu Novo mesto so se po smrti 64-letne pacientke odločili za interni strokovni nadzor. “Smo pa mnenja, da je naša ekipa delala v skladu z doktrino, v skladu s pravili in obstoječimi možnosti. Na potek je žal vplivalo tudi dejstvo, da imamo eno ekipo, da je prišlo do več zdravljenj na terenu hkrati in da pokrivamo res obsežno območje.”

Poudari obžalovanje, da je do te nepotrebne smrti prišlo. Upati je, da bodo vsi uvedeni nadzori doprinesli k spremembam, ki so na območju Zdravstvenega doma Novo mesto, v sistemu organizacije nujne medicinske pomoči, očitno potrebni.