Foto: Boštjan Tacol Manca Borko Žerjavovo pismo je prišlo kot strela z jasnega. S stranko SLS kot tako se mediji zadnji dve leti nismo kaj dosti ukvarjali. Podpirali so reforme ne glede na razmerja v parlamentu, stranka je bila uspešna na lokalnih in parlamentarnih volitvah, če so notranje razprtije bile, so jih rešili, preden bi o njih pisali časopisi. Več ali manj so očitno izpolnjevali pričakovanja svojih volilcev.

Napačna ocena. Morda pa se jim je uspelo le izmuzniti pod radarjem. Mediji smo imeli veliko več dela s preostalimi. Najprej je razpadala ena koalicija in na volitvah sta iz parlamenta odleteli dve strankici. Prišli sta dve novi, sile so se prerazporedile in nastala je nova koalicija. Z njo pa razprtije v stranki Desus in SD, notranjim težavam se nista izognili niti novinki Pozitivna Slovenija in Državljanska lista. Ukvarjali smo se z izobrazbami. O notranjih razprtijah v SDS se zaradi uniformnosti nikoli ne piše kaj dosti. In tudi o stranki SLS se ni. Če že, smo se mediji ukvarjali s kanglerji, pa še to, začuda, nekako neodvisno od same stranke.

Ob prihodu na vrh SLS je Žerjav menda opravil s staro gardo v stranki. Nov obraz so vzljubili volilci in po zadnjem Delovem barometru priljubljenosti je zasedel visoko tretje mesto priljubljenosti med politiki. S tem je bil najvišje uvrščeni član vlade. Na zadnjih volitvah se je stranka predstavljala kar kot SLS Radovana Žerjava. Poistovetili so se z njim in njegovim obrazom. Vendar so očitno v ozadju še vedno delovale stare silnice. Pravo vprašanje je, ali bo s tem, ko je obupal, dal Žerjav novo priložnost starim obrazom. Tako rekoč stricem iz ozadja.

• Preberite tudi članek: Žerjav ima poln kufer SLS