Raziskavo so naredili na münchenskem Inštitutu za psihiatrijo. Čeprav je bila raziskava izvedena le na novorojenih miših, se je nazorno pokazalo, kako razvoj hormonov vpliva na njihovo vedenje v nadaljnjem življenju. Znanstveniki se strinjajo, da bodo te ugotovitve koristile pri preučevanju težav ljudi.

Slabši spomin in nadzor stresnih situacij
"V prvih desetih dneh njihovega življenja smo jih za tri ure ločili od njihovih mater. To je bil blag stres in ni vplival na prehranjevanje živali, so se pa zato počutile zapuščene," pravi vodja raziskave Christopher Murgatroyd. Te miši so bile kasneje manj uspešne pri soočanju s stresnimi situacijami, imele pa so tudi slabši spomin.

Sprememba genskega zapisa
Najbolj podrobno so preučevali podrobnosti v molekulah, na podlagi katerih bi lahko ugotovili, kako stresne izkušnje v mladosti definirajo dolgoročno vedenje. Zdaj domnevajo, da zaradi stresa pride do sprememb genskega zapisa.

Pomembna vloga vazopresina
Murgatroyd pravi, da so miši v stresni situaciji proizvedle veliko stresnih hormonov, ki so vplivali na gen, odgovoren in predviden za stresni hormon (vazopresin).

"To je na tem vazopresinu pustilo trajen pečat in ga programiralo tako, da je kasneje razvijal visoke stopnje hormona," pojasnjuje Murgatroyd.

Iz tega je izhajala ugotovitev, da je vazopresin tisti, ki je odgovoren za vedenjske in spominske težave. Mišim so zato tudi dali zdravilo, ki je blokiralo vazopresin, in takrat je njihovo vedenje postalo normalno.

Povezava z ljudmi
Te ugotovitve so prenesli tudi na ljudi. Profesor Hans Reul je dejal, da "obstajajo močni dokazi, da lahko zloraba in zanemarjanje v najzgodnejšem otroštvu privedeta do razvoja duševnih bolezni, denimo depresije".