Foto: Boštjan Tacol Manca Borko Slovenci smo, kar se tiče lastništva stanovanjskih nepremičnin, med rekorderji. Odstotek se giblje na plebiscitarnem robu in nas postavlja ob bok državam nekdanjega vzhodnega bloka. Od navdušenja nad lastnino v zadnjih letih prihajamo v obdobje, ko bomo spoznali, da je lastnina breme. Zanjo je treba skrbeti, jo vzdrževati, plačevati ogrevanje in davek na nepremičnine, jo obnavljati. Pred dobrimi 20 leti je množica nosilcev stanovanjske pravice po Jazbinškovem zakonu odkupila stanovanja in postala zanje odgovorna v dobrem in slabem. A ta stanovanja iz 70. in 80. let minulega stoletja so zdaj stara več desetletij in so večinoma prav toliko dotrajana – obnoviti je treba fasade in strehe, stavbe pa je treba narediti ekološko sprejemljivejše in jih pripraviti na naslednjih 50 let.

Rezervni sklad

Prav temu je namenjen denar v rezervnih skladih – da se obnovijo skupni deli stavb, saj streha ni le od zadnjega nadstropja, vlaga v kleti pa ne le od pritličja. Seveda bodo ljudje najprej plačali tiste račune, ki jih bodo po prioritetni lestvici postavili najvišje – recimo za elektriko, vodo, pa šolsko kosilo in ne nazadnje za tekoče stroške upravnika. Že za tiste številnim zmanjka. A če zmanjka nekaj evrov za rezervni sklad, bo to enkrat lahko drago stalo vse sosede v večstanovanjski zgradbi. Ker bo primanjkovalo sredstev v skladu, bo enkraten strošek za nujno obnovo strehe večji. Zato bodo morali več še dodatno prispevati vsi etažni lastniki ali pa najeti kredit.