Letošnji svetovni dan učiteljev, ki ga obeležujejo 5. oktobra, bo potekal z geslom Preobrazba izobraževanja: samo z učiteljicami in učitelji, ki sovpada z nedavnim zasedanjem generalne skupščine ZN in vrhom o preobrazbi izobraževanja, kjer je bilo kot tema v ospredju izobraževanje po svetu, ki se je po pandemiji covida-19 znašlo v krizi, je za STA povedal glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Štrukelj.

Čeprav se zdi, da javnost zlasti po pandemiji vse bolj prepoznava in ceni pomembnost, predanost in strokovnost vzgojiteljev ter učiteljev, večina vlad po njegovi oceni ne zagotavlja nujnih naložb v izobraževalne sisteme ali podpore, ki jo učitelji in drugi zaposleni v izobraževanju potrebujejo.

"Raziskave Izobraževalne internacionale, katere član je tudi Sviz, kažejo na preobremenjenost, slabo plačilo in podcenjenost učiteljskega poklica. Izkušeni pedagogi množično zapuščajo poklic, vse manj je kandidatov, ki bi jih želeli nadomestiti, pomanjkanje učiteljev pa je vse večje, kar velja tudi za našo državo," opozarja Štrukelj.

Po njegovih navedbah je danes slovensko učiteljstvo med najstarejšimi v Evropi, delež mlajših od 30 let pa med najnižjimi na stari celini. "Nabor in število vzgojiteljic in vzgojiteljev ter učiteljic in učiteljev, ki nam jih primanjkuje, se širi in poglablja, hkrati se obremenitve in izgorelost teh, ki delajo v poklicu, stopnjujejo," pravi. Ob tem dodaja, da za mlade pedagoško delo, ki je nadvse odgovorno in vse bolj zahtevno, karierno pa ne posebej atraktivno, ni več privlačno, zato je vprašanje, kako v učiteljski poklic privabiti čim več mladih.

V Svizu so namreč nedavno opozorili, da uradni podatki kažejo, da primanjkuje okoli tisoč učiteljev, neuradno pa je primanjkljaj dosti večji. Kot je javno za medije povedal predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan, naj bi manjkalo okoli 5000 učiteljskega kadra.

Poleg tega je rast povprečne plače v vzgoji in izobraževanju, od vrtcev do univerze, v zadnjih petih letih dvakrat ali celo trikrat nižja kot v drugih delih javnega sektorja, je poudaril Štrukelj. Po njegovih besedah je povprečna plača univerzitetno izobraženih učiteljic in učiteljev z opravljenim strokovnim izpitom nižja od povprečne plače zaposlenih v javnem sektorju ter 20 odstotkov nižja od povprečne plače vseh zaposlenih z univerzitetno izobrazbo.

Ob tem je Štrukelj spomnil, da so marca s splošno stavko, ki je še vedno odprta, opozorili na neustrezno vrednotenje dela. Kot je še pojasnil, od aktualne politike pričakujejo nek strateško oblikovan koncept prihodnosti slovenskega izobraževanja, s poudarkom na kakovosti javnega šolstva, in ustrezno financiranje. Celotna družba, vključno s politiko, se mora po njegovem mnenju opredeliti, kakšno izobraževanje bomo imeli v prihodnjih desetih ali dvajsetih letih, ob aktivnem sodelovanju učiteljev.

Po podatkih državnega statističnega urada iz junija letos je bilo v šolskem oz. študijskem letu 2021/22 v vzgoji in izobraževanju skupaj zaposlenih okoli 48.300 oseb, od tega v osnovnih šolah 22.795, kar je v primerjavi s prejšnjim šolskim letom za 1,6 odstotka več. Večje so bile tudi generacije osnovnošolcev. V srednjih šolah za mladino in odrasle pa je bilo zaposlenih 7470 strokovnih delavcev, kar je za 0,5 odstotka manj kot v prejšnjem šolskem letu.

Svetovni dan učiteljev je na Mednarodni konferenci o izobraževanju leta 1993 v Ženevi razglasil Unesco. Praznik se obeležuje kot spomin na 5. oktober 1966, ko sta v Parizu leta 1966 Unesco in Mednarodna organizacija za delo (ILO) sprejeli priporočila o položaju učiteljev, ki veljajo še danes. Priporočila jasno določajo pravice in dolžnosti vzgojiteljev in učiteljev ter govorijo o položaju, ki bi ga ti glede na zahtevnost dela morali imeti v družbi. Ta dan praznujejo v več kot 100 državah po svetu.