Izjema je le največja vladna stranka SDS, ki se bo z volitvami začela ukvarjati po koncu slovenskega predsedovanja EU. Trenutno sicer še ni znano, kateri od dosedanjih poslancev se bodo znova potegovali za sedež v tem zakonodajnem telesu.

V vladnem NSi se bodo o kandidaturi svojih poslancev na volitvah dokončno odločali še pred poletnimi počitnicami. Morebitni kandidati so že v fazi evidentiranja.

Tudi v SLS poteka evidentiranje , zato so z imeni še bolj skopi, vendar bodo dosedanji državnozborski poslanci načeloma znova kandidirali, nekateri pa si bodo morda vzeli še čas za premislek.

V najmanjši vladni stranki DeSUS pa bosta dva poslanca zagotovo znova kandidirala, dva pa se še nista odločila.

V SD so pohiteli
V največji opozicijski stranki SD so že končali postopek evidentiranja kandidatov. Stranka je tako evidentirala nekaj čez 900 možnih kandidatov, nekaj čez 400 pa jih je dalo tudi že soglasje. Med njimi je vseh dosedanjih 14 poslancev. V stranki o morebitnih kandidatih potekajo pogovori s strankinimi lokalnimi vodstvi, opravljajo pa tudi analize, s katerimi želijo poiskati najboljše kandidate po posameznih volilnih okrajih.

Tudi vsi poslanci opozicijske LDS so evidentirani kot kandidati za letošnje parlamentarne volitve.

Večina poslancev Zares se namerava na državnozborskih volitvah za poslanski položaj znova potegovati.

Vseh sedem poslancev je sicer tudi že evidentiranih kandidatov. Za položaj se bodo potegovali tudi vsi trije kandidati SNS, medtem ko bodo v novoustanovljeni Lipi o postopkih za kandidaturo še razpravljali. Kandidirali naj bi vsi trije njeni parlamentarci.