Financiranje strank. V iztekajočem se mandatu je v treh letih deset političnih strank samo za redno financiranje iz državnega proračuna skupaj prejelo dobrega 8,7 milijona evrov. Polovico sta dobili največji SD in SDS.
Zaposlen na račun države
Denar pa so mesečno dobivale tudi tri stranke brez poslanskih sedežev – NSi, SMS in Lipa. Zadnja je v treh letih prejela dobrih 240 tisoč evrov. Po enem tednu klicev smo se dokopali do predsednika stranke Saša Pečeta, ki je pojasnil, da so denar porabili za volilne kampanje in za plače treh zaposlenih – vključno z njim. Delovali so predvsem na lokalni, ne pa tudi na državni ravni. Peče je dejal, da kreditov nimajo in da redno oddajajo finančna poročila. O morebitni kandidaturi na tokratnih volitvah, ki naj bi jo podprli s privarčevanimi sredstvi, pa naj bi se še odločali.
LDS z blokado računa
V nasprotju z njimi je očitno brez denarja stranka LDS. Blokiranih ima pet bančnih računov, doslej pa so imeli že 39 blokad. Generalni sekretar stranke Uroš Petohleb je zanikal, da naj bi imeli največ finančnih težav, in dodal, da niso najbolj zadolžena stranka v državi. V zadnjem letu jim je uspelo znižati dolg z 1,3 milijona evrov na milijon. Priznal je, da imajo račune blokirane zaradi izvršbe, vendar ni želel povedati, za kaj natančno gre. Zanikal je le, da naj bi šlo za plačilo dolgov Pošti Slovenije. Proračunski denar so sicer porabljali za plačilo dveh zaposlenih, najem poslovnih prostorov in materialne stroške.
Ne želijo sprememb
V zakonodaji nikjer ne piše, za kaj natančno lahko politične stranke denar, prejet iz proračuna, porabijo. “Politika se sama odloči, kako si bo postlala in krojila usodo. Zdajšnje stanje si je prikrojila kar udobno,” je ocenil Igor Šoltes, predsednik računskega sodišča, ki pregleduje finančna poročila strank.
“Ker gre za proračunski denar, bi pričakovali, da bi bila poraba smotrna,” se je strinjal Šoltes. Dodal je, da je torej ključno, kaj se pri tem financiranju razume za smotrno in ali se lahko namenskost natančno uzakoni. “Kakšen radikalen dogovor do zdaj še ni bil mogoč. Pri vprašanju financiranja so stranke enotnejše kot pri kakšnih drugih,” je sklenil.
Volitve iz proračuna
Stranke v splošnem torej denar porabljajo za svoje delovanje. Uroš Jauševec, generalni sekretar SD, ki so kot zmagovalci volitev dobili največ denarja za svoje redno delovanje, je povedal, da so denar porabljali za povračilo dolgov volilnih kampanj za državnozborske volitve leta 2008, evropske leta 2009 in lokalne leta 2010.
“Del denarja pa je bil porabljen za redne dejavnosti – plače zaposlenih, kongrese in konference,” je dodal. Povedal je še, da so v tem mandatu sicer želeli spremeniti financiranje strank in prepovedati financiranje s pomočjo podjetij. Denar bi lahko strankam namenile le fizične osebe, nov zakon pa bi uredil tudi pravičnejšo razdelitev denarja – namesto 90 bi bilo od volilnega rezultata odvisnih 70 odstotkov denarja.
Ob rednem financiranju stranke denar dobijo tudi za povračilo stroškov volilne kampanje. Parlamentarne stranke so za zadnjo kampanjo prejele skupno slabih 327 tisoč evrov, razdeljenih glede na število poslanskih mandatov.