Sedanja predsednica druge največje koalicijske stranke Tanja Fajon se po aferi sodna stavba za ponovni mandat ne poteguje. Medevidentiranimi kandidati, teh je bilo kar 22, so v kandidaturo privolili Tadej Beočanin, župan Ajdovščine, evropski poslanec in nekdanji predsednik DZ Milan Brglez ter Jani Prednik, vodja poslanske skupine SD, ki je za predsednika stranke že neuspešno kandidiral. Za kandidaturo se je dan pred kongresom odločil tudi gospodarski minister Matjaž Han.
"Vsi so dobri kandidati in imajo potencial, vprašanje pa je, kako si bodo sestavili ekipo in kako veliko podporo bodo dobili na kongresu. S šibko podporo bo predsedniku težko resneje posegati v položaj stranke v državi in v vladno politiko," je ocenjuje nekdanji predsednik SD Igor Lukšič.
Samo tri dni pred kongresom je na možnost, da kandidira za predsednika, namignil Matjaž Han, minister za gospodarstvo in dolgoletni vidni član SD, ki bi ga del SD rad videl na mestu predsednika. "Dobil sem kar nekaj klicev, ne samo zdaj, ampak že pred samim evidentiranjem mesec dni nazaj, da naj grem vendarle tudi jaz kandidirat," je Han povedal za Večer. Za kandidaturo potrebuje podpise tretjine delegatov, glede na njegovo izjavo, ima podporo že zagotovljeno.
Po mnenju analitika Andraža Zorka (Valicon) se kriza socialdemokracije vleče od leta 2014, ko je na prizorišče stopila stranka Levica in nagovorila volivce s temami, ki jih je do takrat naslavljala SD. SD pa odgovora na to še ni našla.
Status SD v koaliciji: Počutimo se kot glasovalni stroj
Če se hoče ponovno uveljaviti kot močna stranka, mora SD narediti konkretno potezo, ki bo podpornikom dala vedeti, da s prenovo mislijo resno. Poteza, o kateri je v SD pred kongresom največ govora, je krepitev statusa SD v koaliciji, kjer se počutijo bolj kot glasovalni aparat, ne pa kot enakovredna članica koalicije. Spomnimo, predsednik vlade je ob aferi sodna stavba, okleval z odstavitvijo ministrice Dominike Švarc Pipan, čeprav je stranka SD to zahtevala.
"SD je izbrala področja, kjer socialdemokratskih barv ne more kazati!"
SD je na volitvah 2022 zasedla četrto mesto za Svobodo, SDS in NSi ter prejela 6,69 odstotka glasov. Ko je postala koalicijska stranka, so izbrali ministrstvo za gospodarstvo, zunanje ministrstvo, pravosodno ministrstvo ter ministrstvo za razvoj in kohezijsko politiko, ki ga vodi minister brez listnice. "Stranka je glede na rezultat na volitvah dobila veliko kadrovskih mest v vladi. Izbrala si je področja, kjer socialdemokratskih barv ne sme in ne more kazati, lahko bi bolje uporabila svoj strokovni bazen, kar pa ji ne uspeva najbolje zlasti na področju zunanje in evropske politike," pravi Lukšič. "Če bi se stranka bolj trdno postavila v skladu s svojim imenom, bi bila tudi bolj slišana. Sedaj se utaplja v mešanju melge na dnevni ravni, ki se dogaja okrog predsednika vlade, ki še vedno misli, da se da politko nadomsetiti s komunkacijskimi triki," pravi Lukšič.
Po mnenju nekdanjega predsednika SD bi moralo novo vodstvo takoj po izvolitvi poseči v sestavo vlade in se distancirati od "nadomeščanja izvajanja resnih politik s komunikacijskimi triki." Zahtevati bi morali razpravo v koaliciji o trendih razvoja Slovenije in pozicioniranju Slovenije v svetu. "Ta vlada nas pozicionira ne samo slabo, temveč proti interesom Slovenije, kar se bo izkazalo v naslednjih treh letih," dodaja Lukšič.
"SD bo za komisarko predlagala svojo kandidatko!"
A Svoboda je pred kongresom SD odprla novo fronto in še pred volitvami predstavila kandidata za evropskega komisarja. Kandidate za komisarska mesta je sicer doslej imenovala vlada, Tomaž Vesel, nekdanji predsednik računskega sodišča, pa naj bi bil koalicijski kandidat. V SD so se odzvali, poudarili, da je imenovanje kandidata za evropskega komisarja pred volitvami prezgodnja. Kandidat za predsednika Milan Brglez je sporočil, da je Vesel kandidat le Gibanja Svoboda. "SD bo, ko bom predsednik, kot enakopravna partnerica koalicije predlagala za komisarko svojo kandidatko. Ostale stvari se bomo dogovarjali skupaj, v koaliciji," je zapisal.
Tanja Fajon bi rada ostala ministrica, bo tudi kandidatka za komisarko?
Tanja Fajon, dosedanja predsednica SD in ministrica za zunanje zadeve ter nekdanja evropska poslanka, je interes za prevzem mesta komisarke jasno izrazila ob neuspešnem zaslišanju Alenke Bratušek. Ali jo komisarko mesto zanima, Fajon ne razkriva, je pa izrazila upanje, da bo tudi po tem, ko ne bo več predsednica stranke, ostala ministrica. Premier Golob namreč želi, da predsedniki strank prevzamejo odgovornost in so tudi člani vlade. "Z vidika predsednika vlade ima tovrstna želja seveda smisel, saj omogoča premieru, da lažje koordinira koalicijske stranke in porazdelitev nalog znotraj koalicije, z vidika posamezne koalicijske stranke pa pomeni tovrstna želja obremenitev, saj mora predsednik stranke hkrati biti še minister," pravi politični analitik Miro Haček. "Bi pa kazalo tovrstne zadeve, v kolikor se z njimi misli resno, zapisati v koalicijsko pogodbo in predsednike koalicijskih strank nato imenovati tudi za podpredsednike vlade," dodaja.
"K stanju, v katerem je SD, pripomogel tudi Golob"
Med trenutnimi kandidati je v vlogi ministra le potencialni kandidat Han. "Pričakujem, da se bo novoizvoljeni predsednik SD ukvarjal predvsem s stranko, njeno prenovo in njeno reorganizacijo, in ne še dodatno z morebitnim delom na ministrstvu. Predsednik vlade bo v tem primeru moral pokazati nekaj razumevanja, nenazadnje je k stanju, v katerem je SD, pripomogel tudi sam," pravi Haček. "Še vedno so tukaj redna koalicijska srečanja in usklajevanja, tako da samo po sebi dejstvo, da predsednik SD morda ne bo tudi minister, še ni nič zelo tragničnega," dodaja Haček.
Norci plešejo zadni ples!
Kaj tem v strankah ni jasno,a ne vejo, da med narodom niso priljubljeni,da samo meglo mešajo,govorijo kako dobro delajo,a narod …
Račun mi je bil izbrisan, ko sem napisal, da se bo banda po poreklu in korupciji, torej SD in SDS …