"Če ne bo drugega tira, res ne potrebujemo tretjega pomola, pristanišče pa bo začelo stagnirati," je o napovedih, povezanih z razvojnimi načrti Luke Koper, dejala dekanja fakultete za pomorstvo in promet Elen Twrdy.

Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je namreč pred dnevi izjavil, da je pesimističen glede gradnje drugega železniškega tira med Koprom in Divačo, saj si ne predstavlja, kako bi dandanašnji zagotovili 1,2 milijarde evrov. Novi predsednik uprave Luke Koper Gašpar Gašpar Mišič pa je napovedal, da se zaradi okoljskih pomislekov nagiba k podaljšanju predvsem drugega pomola za več, kot je predvideno po državnem prostorskem načrtu, v obliki črke L, pozneje pa je izbral kar črko F.

Strokovnjaka svarita

"Podaljšanje prvega in drugega pomola, kot to predvideva državni prostorski načrt, je lahko kratkoročna rešitev, dolgoročno pa kakršnokoli podaljšanje obeh pomolov ne more nadomestiti gradnje tretjega," je prepričana Twrdyjeva. Tretji pomol naj bi omogočil podvojitev zdajšnjega pretovora v koprskem pristanišču. Skeptičen do novosti je tudi strokovnjak za pomorsko pravo in nekdanji prometni minister Marko Pavliha. "Opustitev načrtovanega tretjega pomola in podaljšanje prvih dveh bi morala biti podprta vsaj z ustrezno SWOT-analizo, pri kateri bi vzeli pod drobnogled prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti. Izdelati bi jo morali predvsem strokovnjaki za pristanišča, logistiko, pomorstvo, promet in upravljanje obalnih območij, ne pa zgolj ekonomisti in politični piarovci," je komentiral.