"Zakon nima neke neposredne zveze s preprečevanjem korupcije, lahko pa iz podatkov pristojni organi odkrijejo sum korupcije," je pojasnil minister za javno upravo Gregor Virant . Zakon predvideva omejitve glede opravljanja pridobitne dejavnosti za funkcionarje, sprejemanja daril v zvezi z opravljanjem funkcije, poslovanja gospodarskih družb in drugih subjektov z javnim sektorjem, dolžnost prijave podatkov ter javnost podatkov o premoženjskem stanju. Zakon velja za državne funkcionarje in funkcionarje samoupravnih lokalnih skupnosti, velja pa tudi za tiste javne uslužbence, ki so direktorji ali člani kolektivnih poslovnih organov javnih agencij, javnih zavodov in javnih skladov. Izrecno so pri tem izpostavljeni zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zavod za zdravstveno zavarovanje. Velja tudi za direktorje in člane kolektivnih poslovodnih organov javnih podjetij in gospodarskih družb v večinski državni lasti in lokalnih skupnosti ter gospodarskih družb, ki so v večinski lasti teh družb, ter za predsednike zbornic z obveznim članstvom.

Kazen: prenehanje mandata funkcionarja

Za kršenje zakona je po Virantovih besedah predvidena kazen prenehanja mandata funkcionarja. © BOBO

Za kršenje zakona je predvidena kazen prenehanja mandata funkcionarja. Ker je popolna javnost podatkov sporna, ta zakon to sicer predvideva, vendar le v času opravljanja javne funkcije, je pojasnil Virant. Javni funkcionar mora pred začetkom prevzema funkcije obvezno prijaviti svoje premoženje in nato vsaki dve leti. Pristojni organ, ki opravlja nadzor, pa lahko odredi revizijo osebnega premoženja, če ugotovi, da se je premoženje uslužbenca povečalo nesorazmerno z njegovimi dohodki, je še dejal Virant. Če računsko sodišče ugotovi sum kaznivega dejanja, primer preda policiji.

Ta zakon v skladu z odločbo ustavnega sodišča prerazporeja naloge komisije DZ na računsko sodišče in druge organe. Nadzor nad prejemanjem daril, poslovanjem podjetij, finančnim in premoženjskim stanjem bo torej izvajalo računsko sodišče. Nezdružljivost opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo pa bo opravljala volilna komisija. Prenos pristojnosti s komisije za preprečevanje korupcije bo 1. 1. 2009, ko namerava vlada Kosovo komisijo ukiniti, saj je po besedah ministra Viranta komisija le neki "papirnati tiger". "Komisijo pa bomo ukinili šele takrat, ko bo mandat prevzela že druga vlada, in sicer ravno zato da nam nihče ne bo mogel očitati, da se Kosa ali njegove komisije bojimo in ga hočemo zato ukiniti," je še dejal Virant.

Kmalu tudi ratifikacija konvencije proti korupciji
Vlada je tudi določila predlog zakona o ratifikaciji konvencije Združenih narodov proti korupciji, je zapisano v gradivih po seji vlade. Konvencija predstavlja pravni instrument, ki na institucionalni in regulativni ravni zagotavlja okvir za zmanjšanje verjetnosti samega nastanka korupcije. Konvencija določa preventivno prakso in politiko, ustanovitev preventivnih protikorupcijskih organov, specifične določbe za zasebni sektor ter posebne določbe za povečanje transparentnosti pri financiranju kandidatur za voljene predstojnike organov ter pri financiranju političnih strank in transparenten ter pregleden sistem javnih naročil, ki naj temelji na konkurenčnosti in objektivnih kriterijih odločanja.