"Z nadgradnjo množičnega vrednotenja z novim zakonom bo podatek o posplošeni vrednosti nepremičnin potencialno mogoče uporabiti tudi za namene določanja davčne osnove, primerne za sodoben sistem davka na nepremičnine, če bo taka rešitev dobila podporo," je zapisano v obrazložitvi, kjer poudarjajo, da sistem obdavčitve nepremičnin ni predmet tega zakona, zato v naprej ne določa bodočega sistema obdavčitve.

"Potrditev predloga zakona o množičnem vrednotenju ne pomeni, da bomo predlagali tudi davek na nepremičnine"

Miro Cerar

Zaradi izpeljave vseh postopkov bi lahko bila davčna osnova za davek na nepremičnine pripravljena šele dve leti po uveljavitvi novega ZMVN. "Če se torej novi ZMVN uveljavi še v letu 2017, bi bilo možno davek na nepremičnine najprej uvesti v letu 2020," navajajo v vladnem gradivu. "Če pa se sprejem novega ZMVN zamakne v leto 2019, se davek na nepremičnine lahko uvede šele po letu 2022."

Predsednik vlade Miro Cerar je sicer poudaril, da potrditev predloga zakona ne pomeni, da bo vlada v tem mandatu predlagala tudi zakon o davku na nepremičnine. "Tega zakona v tem mandatu ne bo," je zatrdil.

Odprava neskladja z ustavo

Novi zakon naj bi odpravil neskladnost z ustavo, potem ko je ustavno sodišče leta 2013 ob poskusu vpeljave novega nepremičninskega davka presodilo, da je sistem množičnega vrednotenja neskladen z ustavo. 

Neskladje je ustavno sodišče prepoznalo z ustavnim načelom zakonitosti, med drugim zato, ker določitev davčne osnove, t. j. posplošene tržne vrednosti nepremičnin, ni bila opredeljena v samem zakonu, ampak v podzakonskih aktih, in ker je bila možnost pritožbe zoper to posplošeno tržno vrednost zagotovljena le navidezno.

Foto: Žurnal24 Geodetska uprava, Ljubljana, čakalna vrsta, davek, nepremičnine

Pripravljalci zakona navajajo, da bo sistem med drugim pomemben za pravno varnost lastnikov nepremičnin. Po predlogu bo namreč nadgradil postopek sodelovanja lastnikov in občin v fazi oblikovanja modelov vrednotenja, lastniki pa bodo lahko vplivali tudi na pripis vrednosti posamezni nepremičnini. Zakon bo omogočal ustrezno znižanje ali zvišanje vrednosti ob upoštevanju dokazanih posebnih okoliščin, kot so posebej ugodna ali neugodna mikrolokacija, nestandardna kakovost in poškodbe nepremičnine.

Tudi za potrebe CSD

Sistem množičnega vrednotenja nepremičnin je bil razvit kot večnamenski sistem, ki se lahko uporablja za številne namene, kjer se potrebuje ocena vrednosti večjega števila nepremičnin. Med drugim za potrebe uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, za določanje osnov v primeru razlastitev v javnem interesu, za različne sodne postopke, za obdavčitev nepremičnin ter za različne poslovne namene.

Vlada zakon v državni zbor pošilja po rednem postopku, lahko bi bil sprejet do konca leta.

dezurni@zurnal24.si