Ministrstvo za delo vladi predlaga, naj kvota delovnih dovojenj za tuje delavce letos znaša 12 tisoč dovoljenj, kar je za polovico manj kot lani. Kot pojasnjujejo, je bila lanska kvota 24 tisoč dovoljenj izkoriščena samo polovično. Vpad zanimanja za delo v Sloveniji si na ministrstvu Ivana Svetlika razlagajo s krizo. Na zavodu za zaposlovanje pravijo, da gre za zmanjšano povpraševanje po tujih delavcih in ukrepe države. “Na prosta delovna mesta so najprej napoteni slovenski brezposelni,” dodajajo.

Nezaščiteni in ločeni
“Slovenija ima slab sloves na Balkanu,” vzroke za manjše število tujcev navaja Armin Salihović, predstavnik nevladne organizacije Nevidni delavci sveta. “Ljudje pridejo nezaščiteni. Socialna sporazuma Slovenije z Bosno in Hercegovino ter Makedonijo predvidevata, da se tujec, ki izgubi službo, lahko prijavi na zavod za zaposlovanje in prejema nadomestilo le, če ima stalno prebivališče v Sloveniji. Največ pa je tistih, ki takega prebivališča nimajo in morajo ob izgubi službe domov."

Salihović opozarja tudi na to, da delavci živijo v samskih domovih, ločeni od svojih družin, ki jih ne morejo obiskati. Ker v povprečju prejemajo po 450 evrov (od katerih jim trgajo stroške namestitve), znesek ne zadošča kot garancija za izdajo vizuma za člane družine. Svoje pa naredijo tudi posamezne panoge, za katere so razpisana delovna dovoljenja, ker tujci niso na prostem trgu delovne sile. Tudi med njimi samimi je vse večja konkurenca – vse pogosteje podjetja starejšim delavcem ne podaljšujejo dovoljenj, želijo mlajšo delovno silo, če pa je ta brez izkušenj, jo lahko še manj plačajo, razlaga Salihović.