"Če bi nas država poslušala leta 2008, ko smo začeli govoriti o revščini, bi se znali danes z njo drugače spopadati," pravi odhajajoča varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik. Pravi, da je ob koncu mandata ponosna na svoje delo na terenu, a priznava, da je bila večina državnih organov za njihova priporočila neodzivna.

Ostro zavrača očitke

"Pogosto sem bila deležna kritik, da nisem dovolj prepričljiva. A osnovna naloga varuha ni odzivanje na aktualne dogodke, ampak obravnavanje pobud prebivalcev," trdi Čebašek Travnikova. Skupaj jih je v šestih letih prišlo blizu 18 tisoč, njihovo število pa vsako leto narašča. Lani jih je na urad prispelo največ v zgodovini, več kot tri tisoč. Deset odstotkov se jih je nanašalo na pravice otrok, blizu pet odstotkov pa na okoljske tematike. Obravnavali so okoli sto primerov domnevnega kršenja policijskih postopkov, vse več pa je obravnave socialnih težav.

Sovražni govor ostaja izziv

Še posebno naraščajo pritožbe glede ustavnih pravic, predvsem pojava sovražnega govora. "Razlog za to je po eni strani kriza, a vprašanje, katera: politična, ekonomska ali kriza vrednot," pravi Čebašek Travnikova. Dodaja, da se s sovražnim govorom ne bomo mogli učinkovito spopasti, dokler za njegovo zamejitev ne bo ustreznih mehanizmov.

Odzovejo se, izvajajo pa ne

Čebašek Travnikova opozarja, da imamo slab državni nadzor, še posebno kar se tiče dela inšpektoratov, ter da se je Slovenija oddaljila od pojma pravne in socialne države. "Pri odzivu ustanov na naša opozorila imamo dve skrajnosti. Ena je odlično sodelovanje z ministrstvom za notranje zadeve (MNZ), še posebno s policijo, druga pa popolna neodzivnost ministrstva za okolje," še pravi. Njen namestnik Ivan Šelih dodaja, da tudi tisti, ki se hitro odzivajo, le redko ali zelo počasi izvajajo njihova priporočila.