Medresorska skupina, ki je junija lani pripravljala analizo možnosti združevanja informacijskih sistemov na področju evropske kohezijske politike, vladi predlaga, naj poleg možnosti popolne integracije sistemov razmisli o možnosti nakupa nove programske opreme.

Integracija je najdražja

Da je Slovenija izbrala zelo zapleten način črpanja sredstev Evropske unije (EU), je že večkrat opozorilo računsko sodišče. Med organi, ki skrbijo za to področje, so nenehno trenja, poudarjajo. Dejstvo je tudi, da je povezljivost treh informacijskih sistemov, prek katerih iz Bruslja v državo prihaja denar, slaba. Vlada jih želi zato združiti. A celovita integracija bi bila najdražja rešitev, ugotavljajo v medresorski skupini in dodajajo, da bi bilo treba zanjo odšteti štiri milijone evrov. Pri tem je zanimiv podatek, da bi stroški investicije v infrastrukturo znašali le 360 tisočakov, 1,51 milijona evrov bi bilo treba plačati za stroške dela v okviru ministrstev, 2,11 milijona pa zunanjim izvajalcem. Če bi ustrezno rešitev poiskali na trgu, bi zanjo odšteli več kot polovico manj. Tudi ko gre za izvedbo, popolna integracija ni optimalna, saj bi bila dela končana šele januarja 2015.

Odločitve še ni

Kakšno odločitev bo sprejela vlada, še ni jasno. Bodo pa pripravljalci poročila dodatno raziskali in proučili možnost nakupa informacijskega sistema za črpanje EU-sredstev.