Število šolajočih se od doma se je bistveno povečalo že v lanskem šolskem letu, ki je bilo zaznamovano s koronakrizo in s tem v zvezi uvedbo obvezne uporabe mask v šolah. Če primerjamo s šolskim letom 2018/19, ko se je doma izobraževalo 332 učencev, se je že lani njihovo število učencev, ki se šolajo od doma, podvojilo.  

Med razlogi tudi nestrinjanje z nošenjem mask in pogojem PCT

Učence, ki se šolajo doma, morajo starši vpisati na šolo v okolišu do 1. septembra, razloga za šolanje na domu jim ni treba navajati.
Na podlagi informacij, ki so jih ministrstvu posredovali ravnatelji, so med razlogi, ki jih navajajo starši ob uveljavljanju pravice do izobraževanja na domu, daljše odsotnosti učenca zaradi bolezni otroka, posebne potrebe otroka pri izobraževanju in daljše odsotnosti zaradi potovanja s starši. Poleg tega so nekateri starši prepričani, da javni programi ne zadostujejo potrebam njihovega otroka, drugi se bojijo okužbe z virusom SARS-CoV-2 ali pa se ne strinjajo z uvajanjem zaščitnih mask in pogoja PCT.

V šolskem letu 2021/2022 se bo na domu izobraževalo 1613 učenk in učencev, so sporočili z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). To je skoraj trikrat več kot lani, ko se je na domu šolalo 687 učencev.

Zakon razlogov na podlagi katerih bi se otrok šolal doma, ne predvideva

Zakonodaja šolanje otrok na domu omogoča od leta 1996, prvi štirje učenci so se na domu šolali leta 2004. Zakon o šoli v delu, ki ureja izobraževanje na domu, ne predvideva posebnih razlogov, zaradi katerih se otrok šola doma.
Vlogo učitelja, ki odloča o gradivih in obveznostih, prevzamejo starši, ne glede na izobrazbo. Do začetka šolskega leta morajo otroka vseeno vpisati v šolo v okolišu, kjer učenec konec šolskega leta opravi tudi preverjanje znanja. Staršem razlogov ni treba utemeljevati, šola pravice do izobraževanja na domu ne more zavrniti.

Šolanje na domu predvideno za primere izjemnih okoliščin

"Slovenski sistem izobraževanja je utemeljen na izobraževanju v prostorih šol, šolanje na domu pa je ukrep, predviden kot začasni, za primere izjemnih osebnih okoliščin," pravijo na pristojnem ministrstvu, ki ga vodi Simona Kustec.

Ravnatelji že vrsto let opozarjajo na nedorečeno zakonodajo, ki ne opredeljuje razlogov za šolanje na domu, prav tako zakon ne določa kvalifikacij, ki jih mora imeti oseba, ki otroka izobražuje na domu.
"Na podlagi letošnjih podatkov bo izvedena strokovna študija dosedanjega izobraževanja na domu Zavoda RS za šolstvo, ministrica bo za strokovno oceno in priporočila zaprosila tudi Strokovni svet za splošno izobraževanje. Na podlagi ugotovitev in predlaganih ukrepov bo pripravljen predlog sprememb sistema izobraževanja na domu," še sporočajo z ministrstva.

Ravnatelji opozarjajo že leta

Ali bo drastično povečanje števila učencev, ki se bodo šolali od doma, večina zaradi nasprotovanja ukrepom za zajezitev covida, res dovolj, da ministrstvo prisluhne ravnateljem, je težko reči, saj spremembo sistema šolanja napovedujejo že let. V članku iz leta 2014 najdete odgovor ministrstva, ki pravi:.“Zakon o osnovni šoli bo treba dopolniti ter predvideti večjo fleksibilnost predvsem pri preverjanju in ocenjevanju znanja učencev, ki se izobražujejo na domu.” 

V anketi, izvedeni pred šestimi leti, so na več kot polovici šol ocenili, da so preverjanja učencev, ki se šolajo doma, urejena neustrezno. Znanje bi bilo treba preverjati pri vseh predmetih ali vsaj pri večini in v krajših časovnih obdobjih ter na podlagi teh preverjanj oblikovati zaključno oceno. 

Preverjanje znanja enkrat letno in le pri nekaterih predmetih

Pri učencih, ki hodijo v šolo, preverjanje znanja poteka skozi vse leto, medtem, ko imajo učenci, ki se šolajo od doma, preverjanje le ob koncu šolskega leta. Zakon sicer narekuje, da morajo z izobraževanjem na domu učenci pridobiti vsaj enakovreden izobrazbeni standard, kot ga zagotavlja program javne šole.
Doseženi standard znanja preverja osnovna šola, na katero je učenec vpisan. Vendar pa komisija v prvi triadi preverja le znanje iz matematike in slovenščine, v narodno mešanih šolah z italijanskim učnim jezikom pa znanje iz italijanščine in matematike, v dvojezičnih šolah pa iz slovenščine ali madžarščine in matematike.
V drugi triadi morajo poleg naštetega opraviti le še izpit iz prvega tujega jezika.
V zadnji triadi se preverja znanje iz slovenščine, matematike, prvega tujega jezika, zgodovine, domovinske in državljanske kulture in etike, športa, vsaj enega naravoslovnega in enega družboslovnega predmeta ter vsaj enega predmeta s področja umetnosti. Na narodno mešanih območjih se v šolah z italijanskim učnim jezikom namesto iz slovenščine preverja znanje iz italijanščine, v dvojezičnih šolah pa iz slovenščine ali madžarščine.