Urad za Slovence po svetu je po prvih 17-ih prošnjah za repatriacijo Slovencev in njihovih ožjih sorodnikov iz Venezuele, prejel še prošnjo štiričlanske družine. Skupno tako za preselitev v Slovenijo prosi 21 Slovencev iz Venezule. Nobena prošnja še ni bila odobrena.

Repatriacija je tisto priseljevanje Slovencev v domovino, ki ga organizira in financira Republike Slovenija.

Izgubili vse prihranke

Slovenci med razlogi za vložitev prošnje navajajo slabe gospodarske in življenjske razmere s hiperinflacijo, zaradi katere so izgubili celotne prihranke. Zaradi kolapsa zdravstvenega sistema nimajo niti osnovne zdravstvene oskrbe, življenje pa jim otežujejo še obsežni električni mrki ter razpad drugih javnih storitev, kot je preskrba z vodo. 

Foto: Profimedia Razpad vodovodnega sistema v Venezueli

Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja določa, da se po postopku repatriacije, ko preselitev krije Slovenija, lahko priselijo Slovenci iz držav, ki so v hudi gospodarski in politični krizi in kjer so Slovenci izpostavljani različnim pritiskom. Odločanje o tem, kdaj je mogoče krizo v neki državi obravnavati kot hudo politično ali drugačno krizo, je v pristojnosti zunanjega ministrstva.

Gradivo o postopku v usklajevanju

Zunanje ministrstvo je razmere v Venezueli že opredelilo kot ekonomsko, humanitarno in politično krizo ter Venezueli tudi odobrilo človekoljubno pomoč 50.000 evrov za zdravstveno oskrbo. Za tem je bilo za medresorsko usklajevanje pripravljeno gradivo, ki predlaga vladi in posameznim ministrstvom, kako bi se opravljale naloge v okviru postopka repatriacije. Gradivo je v medresorskem usklajevanju, po tem ga mora sprejeti vlada. Po sprejetju na vladi se bo začela obravnava prošenj. 

Prosilci so Slovenijo obvestili, da nimajo finančnih sredstev za pot in prve korake po selitvi, da pa so pripravljeni delati. Med prosilci so tudi delovno aktivni in visoko kvalificirani - po pisanju Dela so med njimi specialna pedagoginja, biolog, kemijski inženir, zobozdravnica in inženir elektrotehnike.

15 mesecev zagotovljeno bivanje, hrana in denarna pomoč

Status repatriirane osebe lahko traja največ 15 mesecev, oseba s statusom pa ima pravico do brezplačnega zdravstvenega varstva in pouka slovenskega jezika.

"Upoštevajoč dejstvo, da vlada še ni sprejela sklepa o pričetku postopka repatriacije, še ni mogoče reči kdaj se bo ta začela, koliko bo stala, natančnega poteka ter kje bodo te osebe bivale in delale," pravijo na Uradu. Za nastanitev repatriiranih oseb pa lahko vlada ustanovi dom za priseljevanje, kjer repatriiranim osebam in njihovim ožjim družinskim članom zagotovi bivanje in prehrano. Repatriirane osebe, ki nimajo zagotovljenih dohodkov in drugih prejemkov vsaj v višini minimalnega dohodka, so upravičene tudi do denarne pomoči.