Preteklega oktobra je Državni zbor z 48 glasovi za in 29 proti sprejel spremembe družinskega zakonika. Te sedaj določajo, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb. Istospolnima partnerjema v partnerski zvezi hkrati omogočajo, da skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca. Slovenija je tako sledila skupno trinajstim članicam Evropske unije, ki so posvojitev otrok za istospolne pare že uredile, in sicer Avstriji, Belgiji, Danski, Finski, Franciji, Irski, Luksemburgu, Malti, Nemčiji, Nizozemski, Portugalski, Španiji in Švedski.

Kako bo to vplivalo na trend posvojitev v prihodnosti, na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSŠ) ne morejo oceniti. Tovrstne ocene nam ne podajo niti na Centru za socialno delo Ljubljana, "saj je pri izvajanju teh nalog centra vedno v ospredju največja korist in interes otroka".

Slovenija Istospolni pari izenačeni pri posvajanju otrok, to so ključni kriteriji

Če pogledamo podatke Statističnega urada RS (SURS), pa se zna število posvojitev istospolnih parov obrniti njim v prid. Sodeč iz njihovih podatkov število istospolnih partnerskih skupnosti v Sloveniji v zadnjih letih narašča. Če od leta 1981 do 2011 SURS ni beležil omenjenih partnerskih skupnosti, je vse od leta 2015 zaznan drugačen trend. V lanskem letu je bilo tako opredeljenih partnerskih skupnosti že 203, od tega jih je 52 vključevalo tudi otroka. Samo v treh letih se je število istospolnih skupnosti z otroki skoraj podvojilo.

Foto: Zajem zaslona: SURS istospolna partnerstva v Sloveniji Pred tem so bile v Sloveniji že mogoče t. i. enostranske posvojitve, o katerih govorimo takrat, ko otroka posvoji zakonec ali zunajzakonski partner enega od otrokovih staršev. "Tedaj pravice in obveznosti otroka do tega od staršev in njegovih sorodnikov ter pravice in obveznosti tega od staršev in njegovih sorodnikov do otroka ne prenehajo. Posvojitve se ne more razvezati, saj se posvojitelji po posvojitvi v matični register vpišejo kot otrokovi starši," razložijo na centru za socialno delo (CSD) Ljubljana. Ne beležijo, ali gre pri enostranskih posvojitvah za istospolne ali raznospolne partnerje.

Po prvem letu Starši, tudi to pripada vašemu otroku

Pri posvojitvah se vselej zasleduje varstvo največje koristi za otroka. Ta se glede na konkretne okoliščine ugotavlja v vsakem primeru posebej. Čeprav se postopek odločanja glede posvojitve odvija na sodišču, imajo pri presoji glavno besedo Centri za socialno delo. Ti podajo oceno o primernosti prijaviteljev za posvojitev in skrbno preučijo koristi otroka. Pri tem pa ocena primernosti kandidatov vključuje številne dejavnike.

"Oblika skupnosti, v kateri partnerji oz. kandidati za posvojitev živijo, pomeni le eno izmed vsebin pogovorov s kandidati", nam pojasnijo na CSD Ljubljana, kjer pri opravljanju nalog s področja posvojitev v evidencah niti ne beležijo, če gre pri kandidatih za posvojitelje za istospolne ali raznospolne partnerje. Zaradi tega nam ne morejo posredovati podatka o številu trenutnih postopkov istospolnih posvojiteljev oziroma o porastu zanimanja na podlagi nedavne spremembe zakona.

Koliko pa je bilo posvojitev iz tujine?

Ker pred letom 2022 v Sloveniji posvojitev istospolnih partnerjev ni bila mogoča, nas je zanimalo, če se je posledično več parov odločilo posvojiti iz tujine. "Postopek posvojitve v tujini vodi matična država otroka. Slednja določa pogoje in postopke posvojitve ter sodeluje s centri za socialno delo le takrat, ko organi tuje države zahtevajo dokumentacijo o primernosti kandidatov za posvojitev iz države, iz katere ti izhajajo. Sicer pa vse postopke kandidati urejajo sami," nam odgovorijo na CSD Ljubljana. Razložijo še, da nato sodišče matične države otroka izda sklep o posvojitvi, ki ga posvojitelji na sodiščiu v Sloveniji vertificirajo. Pri tem gre za priznanje tuje sodbe. Zgodba se zaključi tako, da posvojeni otroci dobijo slovenski rojstni list. 

Slovenija Tako je epidemija vplivala na postopek posvojitve iz tujine

Ker centri za socialno delo po posvojitvi niso zavezani k spremljanju družine, niso seznanjeni niti z izkušnjami istospolnih partnerjev pri posvajanju in o tem, kako jih je okolica sprejela.

Omenjena tematika pa je bolj poznana doc. dr. Ani M. Sobočan s Fakultete za socialno delo, ki je leta 2008/2009 izpeljala prvo raziskavo o istospolnih družinah pri nas. Strokovnjakinja meni, da spolna usmerjenost ne sme pomeniti ovire pri presoji primernosti potencialnih posvojiteljev. Po njenem mnenju bi bilo to neustrezno tako z znanstvenega vidika, kar potrjujejo raziskave s področja koristi otrok, njihovega zdravja, uspešnosti, psihosocialne prilagojenosti, strokovnega vidika, saj spolna usmerjenost staršev ne določa njihove zmožnosti starševstva, kot tudi z etičnega vidika. Pri slednjem je sporno to, da vprašanja diskriminacije in izključevanja preprečujejo strokovno presojo in možnost otrok, da dobijo zase najprimernejše starše.

Foto: Profimedia istospolna družina "Zanesljive in preverjene znanstvene študije o tem, da življenjski poteki, dobrobit, koristi in razvoj otrok niso negativno povezani s spolno usmerjenostjo staršev, nastajajo že od 80. let prejšnjega stoletja v večini zahodnih držav, kot so ZDA, Velika Britanija, Avstralija in številnih evropskih državah. V zadnjem desetletju število raziskav celo upada, saj se raziskovalcem in strokovnjakom v zahodnem svetu, kot kaže, zdi, da smo že zadovoljivo odgovorili na vprašanja glede dobrobiti otrok in starševanja LGBT oseb. Poleg tega obstaja zavedanje, da področje ne potrebuje več posebne pozornosti, saj je LGBT starševstvo že normalizirano," opažanje z nami deli docentka s Fakultete za socialno delo.

Izpostavi, da so za otroke bolj kot struktura družine pomembni procesi v družini, denimo kakovost starševstva in navezanost. Otroci najbolje odraščajo v družinah, v katerih so starši uporabljali učinkovite vzgojne tehnike in bili zadovoljni v svojem partnerskem odnosu. "Nobenih empiričnih dokazov ni, da bi bile istospolno usmerjene osebe slabši oz. manj primerni starši kot ostala heteroseksualna populacija. Številne študije so tudi pokazale, da ni razlik med otroki, ki odrastejo v istospolnih družinah, in tistimi, ki odrastejo v različnospolnih družinah," doda sogovornica.

V zadnjih letih nastajajo študije predvsem v državah, ki so tradicionalno zavračale netradicionalne oblike družinskega življenja. Nam najbližje je bila s tega vidika Italija, kjer so tovrstno raziskavo opravili leta 2018. Takrat so primerjali 195 lezbičnih in gejevskih družin in 195 heteroseksualnih družin ter ugotovili, da ni razlik glede dobrobiti otrok. Otroci iz mavričnih družin so izkazovali celo manj psiholoških težav kot otroci iz heteroseksualnih družin.

Vsak tretji otrok "Gre za čustveno zlorabo otrok"

"Glavni pomislek na področju družin z istospolnimi starši torej nikakor niso starševske kompetence in dobrobit otroka. O vplivu na dobrobit družine in otrok bi morda lahko razpravljali le v zvezi s potencialnimi učinki stigme. Stigma kot družbeni dejavnik pa ne more biti razlog za izključevanje skupin kandidatov posvojiteljev. V nasprotnem primeru bi na podlagi tovrstnega mišljenja lahko presojali o starševstvu v vseh družbenih skupinah. Tako bi se lahko odločali tudi, ali so primerni starši revni ali bogati ljudje, tisti, ki imajo zdravstvene težave, tisti, ki niso etnično slovenskega porekla ...," sklene strokovnjakinja.