Največkrat na zdravljenje na Hrvaško

Največ, 65 odstotkov vlog je bilo za zdravljenje na Hrvaškem, 16 odstotkov vlog za Avstrijo in 14 odstotkov za Italijo.

V prvi polovici leta je ZZZS za zdravstvene storitve slovenskih zavarovancev v tujini povrnil 68.424 evrov, lani pa so v celem letu povrnili 46.756 evrov. Še leto prej so skupaj prejeli 57 vlog za povračilo stroškov specialističnega ambulantnega zdravljenja v tujini in v ta namen zavarovanim osebam povrnili 23.234 evrov. Kljub rasti stroškov za zdravljenje v tujini pa so to glede na proračun ZZZS, ki znaša 2,3 milijarde evrov letno, nizke številke.

Predolge čakalne dobe v Sloveniji

Slovenci se za preglede in posege v tujini najbrž odločajo tudi zaradi dolgih čakalnih dob v domovini. Povprečna čakalna doba za pregled pri ortopedu je 99 dni, na pregled skupno čaka 13.921 bolnikov, nad dopustno čakalno dobo pa 683 bolnikov. Na elektromiografijo (EMG) se povprečno čaka 150 dni, število čakajočih je 5282 bolnikov, nad dopustno dobo pa čaka 997 bolnikov.

Na operacijo krčnih žil se povprečno čaka 327 dni, na druge posege na perifernem ožilju pa 284 dni. Na operacijo krčnih žil čaka skupno 5496 bolnikov, nad dopustno čakalno dobo pa 3240 bolnikov. Na drug poseg na perifernem ožilju skupno čaka 371 bolnikov, nad dopustno dobo pa 251 bolnikov.

V tujino tudi, če čakalne dobe niso predolge

Evropska direktiva o čezmejnem zdravstvenem varstvu je začela veljati novembra lani in na novo celovito ureja možnost, da se bo bolnik na podlagi napotnice svojega zdravnika zdravil ali pa šel na pregled v tujino, tudi če bi lahko v Sloveniji prišel do iste storitve v zakonsko določenem roku.

V takšnem primeru bo moral bolnik sam kriti stroške zdravstvene storitve v tujini, nato pa od zdravstvenih zavarovalnic terjati vračilo. ZZZS mu bo povrnil le znesek v višini, ki bi jo za takšno storitev krilo obvezno zdravstveno zavarovanje oz. dejanski znesek, če je v tujini storitev cenejša. Potnih in drugih stroškov pa v takih primerih zdravstvena zavarovalnica ne bo krila.

Ministrstvo za zdravje je pozneje določilo, da morajo bolniki dobiti predhodno soglasje za zdravljenje v tujini, seveda če želijo imeti povrnjene stroške, za magnetno resonanco (MR), računalniško tomografijo (CT), preiskave s scintilacijsko in pozitronsko kamero, s pozitronsko emisijsko tomografijo in s hiperbarično komoro.

Direktiva pa v ničemer ne spreminja določb glede zdravljenja bolnikov v tujini, če so možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane ali pa če so na preiskavo oziroma poseg v Sloveniji morali predolgo čakati. To so imeli na voljo že v preteklosti in enako bo ostalo tudi v prihodnje. V takšnih primerih imajo bolniki krito celotno zdravljenje v tujini, pa tudi potne in druge stroške.