Želijo si ponovno zelen Kras

Na Centru za obnovo pogorelega Krasa, v katerem so se povezale občine Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Komen, bodo konec novembra nadaljevali z obnovo gozda po velikem požaru leta 2022. Doslej so posadili skoraj 20 tisoč sadik gozdnega drevja na 15 hektarih površin ter posejali 1,2 tone semena na 127 hektarih. Letos pa, so napovedali, načrtujejo posaditev 50 tisoč sadik toploljubnih listavcev na 26 hektarih.

"Enako kot pri gašenju požara se je tudi na prvih akcijah obnove gozda povezala cela Slovenija. Prostovoljci od vsepovsod so in ste domačinom izkazali podporo in vlili upanje, da bo po požaru pust in črn Kras nekoč spet zelen," so zapisali v vabilu.

A čeprav se na prvi pogled zdi, da je ponovno pogozdovanje lahko edina rešitev za Kras, so številni poznavalci te pokrajine glede tovrstnih načrtov skeptični.

Kras je namreč v manj kot sto letih iz traviščne postal gozdna krajina, ki ima danes že preko 75 odstotkov gozda. S tem pa izgublja tudi biotsko in krajinsko pestrost, značilne travnike ter rastlinske in živalske vrste. Nekatere so že tik pred izumrtjem, so na posvetu o izgubljanju biotske pestrosti in kulturne krajine na Krasu opozorili strokovnjaki.

Namesto travišč na Krasu zdaj prevladujejo gozdovi

V Parku Škocjanske jame, kjer so posvet organizirali, se denimo trudijo predvsem za vzpostavljanje novih travišč, s katerimi bi Krasu vrnili njegovo tisočletno podobo. V zadnjih 10 letih so vzpostavili 120 hektarov novih travišč. A izvajanje razgozdovanja in ponovnega vzpostavljanja traviščnih življenjskih prostorov poleg razdrobljenega stanja in neurejenega lastništva parcel ovira predvsem neusklajena zakonodaja, so opozorili.

Foto: Alenka Rozman Kras, travnik Kot je pojasnil naravovarstveni nadzornik Borut Kokalj, Kras velja za eno najstarejših kulturnih krajin v Evropi. "V bronasti dobi je imel Kras s številnimi utrjenimi naselbinami – gradišči že enako število naselij, kot jih ima danes in kulturna krajina je bila že v veliki meri izoblikovana," je dejal. Zato ima Kras eno največjih biodiverzitet na našem planetu, vrstno najbogatejši del te krajine pa so prav suha kraška travišča, ki so hkrati njen najbolj ogrožen del.

"V 70 letih se je površina gozda na Krasu povečala iz 20 na 75 odstotkov. Rezultat tega je, da so skoraj vse traviščne vrste kritično ogrožene, nekatere že tik pred izumrtjem." 

Borut Kokalj, Park Škocjanske jame

Kokalj meni, da bodo za ohranjanje Krasa nujne zakonske spremembe, predvsem pa tesnejše sodelovanje različnih strok.

Številne omejitve za kmete zaradi Nature 2000

Z opuščanjem živinoreje in neizvajanjem paše se travniki in pašniki hitro zaraščajo, ugotavlja specialist za živinorejo s Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, Adam Raspor.

Ukrepi Skupne kmetijske politike 2023-2027 sicer spodbujajo kmetovalce, da si z vključitvijo v izvajanje intervencij pridobijo določene podpore, ki krijejo izpade dohodkov ali spodbujajo dejavnost. A območje Nature 2000, kjer se nahaja večji del Krasa, hkrati tudi omejuje kmetovanje. "Omejitve so vezane predvsem na pridobivanja različnih soglasji ob investicijah obnov nasadov in vinogradov, kjer so skoraj nujno potrebna agromelioracijska dela, večja prekopavanja, drobljenje kamenja in nasutja z zemljo, ki so z vidika naravovarstva problematični posegi v naravo," je pojasnil Raspor.

V vinogradniškem sektorju se je iz 600 hektarov obdelanih vinogradov v zadnjih letih površina zmanjšala na približno 550 hektarov vinogradov.

Foto: Profimedia Sežana Kras je habitat, ki je odvisen od človekove dejavnosti

Da je Kras ogrožen, opažajo tudi v italijanski agenciji za razvoj Krasa - GAL Carso LAS Kras. Obnove habitatov so se lotili z začetnim ročnim čiščenjem, nato pa s pašo, je povedal Aleš Pernančič, ki je predstavil dobre prakse pri ponovni vzpostavitvi travišč in rabe prostora na Krasu v Italiji. Gre za enega redkih primerov, ko ima živinoreja pozitiven vpliv na upravljanje biotske raznovrstnosti. "Habitat 'kraške gmajne' je pol naraven in odprt habitat, ki nastaja in sobiva le s človekovo dejavnostjo," je poudaril. Izguba odprtih površin zaradi opuščanja pašnikov pa po drugi strani ogroža številne vrste vretenčarjev, denimo ptice, ki gnezdijo na tleh, netopirje ter različne dvoživke in plazilce, ki za zavetje uporabljajo suhe zidove.

"Posebnost tega okoliša je direktno vezana na človeške dejavnosti, človek je gozdove ali obrobna območja spremenil v polja, njive ali pa ekstremne puste paše. Živina ni bila kos hrani za samooskrbo, zato so jo preusmerili na sprva redko gozdnate površine, ki so se skozi stoletja razvile v tako imenovani “kras”. Kras je torej pol naravni habitat, ki svoj obstoj dolguje aktivnemu vplivu človeka in njegovi gojiteljski sposobnosti," je pojasnil Pernačič.

Domen Šebenik in Andrej Bončina sta v raziskavi Spreminjanje gozdnatosti kraškega gozdnogospodarskega območja v obdobju 1830-2000 ugotovila, da je leta 1830 gozd pokrival 19,3 % celotne površine območja, najmanj gozda je bilo v predelu Krasa (14,5 %), nekoliko več v Istri (20,8%), največ pa v submediteransko-preddinarskem predelu območja (23,2 %). ovršina gozda se je povečevala zaradi pogozditev ter zaraščanja opuščenih kmetijskih površin, tako da je gozd leta 2000 pokrival že 55% celotne površine. Najbolj se je povečala gozdnatost na Krasu in najmanj v Istri.

Na ministrstvu se strinjajo, da je zaraščanje Krasa slabo

S kakšnimi ukrepi pa ohranjanje pestrosti na Krasu spodbujajo na ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP)? "Ena glavnih groženj biodiverziteti kraških travišč je zaraščanje Krasa in opuščanje ekstenzivne kmetijske rabe," se s strokovnjaki strinjajo na MNVP, kjer dodajajo, da je treba za različne rastlinske in živalske vrste ali življenjska okolja zagotoviti "bodisi mozaično kmetijsko krajino, ekstenzivne ali suhe kraške travnike in pašnike z manj intenzivno pašo bodisi vzpostaviti specifično opredeljeno pozno košnjo in travnike vzdrževati negnojene".

Foto: Alenka Rozman Kras, travnik Verjamejo, da je pomembno tudi ohranjanje suhozidov, odstranjevanje lesnih in invazivnih tujerodnih vrst ter preprečevanje drobljenja kamenja v tleh. "Za določene vrste je ključna tudi vzpostavitev ali ohranjanje mreže stoječih vod v različnih sukcesijskih stopnjah," poudarjajo.

Spodbude za kmete tudi iz Evropske unije

Preprečevanje zaraščanja na Krasu se v Sloveniji izvaja preko spodbujanja kmetovalcev k vpisu v različne naravovarstvene KOPOP ukrepe, kot so Suhi kraški travniki in pašniki, Posebni traviščni habitati ter Traviščni habitati metuljev. Poleg tega se, nam povedo na ministrstvu, izvajajo dejanske aktivnosti na terenu preko projektov, ki se financirajo s kohezijskimi sredstvi. "V tem primeru gre za dejansko odpravo zaraščanja ter vzpostavitev ponovne kmetijske rabe. Novo travinje se potem lahko da v upravljanje kmetovalcem v najem ali se z njimi sklene pogodba o varstvu teh zemljišč," dodajajo.

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) poleg tega preko javnih razpisov s finančno podporo spodbujajo odpravo zaraščanja na kmetijskih zemljiščih.

Upravičene površine so vsa zemljišča, ki so v prostorskem načrtu lokalne skupnosti po namenski rabi prostora opredeljena kot kmetijsko zemljišče in so v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč vpisana kot "zemljišče v zaraščanju" ali "drevesa in grmičevje".

Za preprečevanje zaraščanja namenili že več kot milijon evrov

Po požaru na Krasu v letu 2022 je MKGP v uredbi določil izjemo, ki velja samo za območje požarišča - in sicer so kmetijska zemljišča, ki so bila ob začetku požara v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč vpisana kot "zemljišče v zaraščanju" ali "drevesa in grmičevje", še vedno upravičena do podpore po tej uredbi, četudi je površina ob oddaji vloge po dejanski rabi opredeljena z drugačno dejansko rabo (npr. "neobdelano kmetijsko zemljišče"). Še v letošnjem letu MKGP načrtuje objavo novega javnega razpisa, v katerem bo tudi ta izjema že vključena.

Foto: Profimedia Požar na Krasu Ukrep preprečevanja zaraščanja se izvaja od leta 2017, do konca lanskega leta pa je bilo objavljenih šest javnih razpisov. Po podatkih Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP), ki izvaja ukrep, je bilo do zdaj izdanih 267 odločb o odobritvi več kot 1,6 milijona evrov za odpravo zaraščanja na slabih 350 hektarih kmetijskih zemljišč v zaraščanju v Sloveniji. Do konca letošnjega septembra je bilo izplačanih 1,06 milijona evrov za 211 hektarih očiščenih kmetijskih zemljišč v zaraščanju.

"K preprečevanju zaraščanja prispevajo tudi podpore Skupne kmetijske politike (SKP), zlasti neposredna plačila in plačilo za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD), za katera se zahteva, da se kmetijske površine vzdržujejo vsaj v stanju, primernem za pridelavo ali pašo, npr. s košnjo najmanj enkrat letno v primeru trajnega travinja," pojasnjujejo na MNVP.

Kdo sploh še želi ohranjati kraško pokrajino?

Pravna podlaga, ki Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) določa izdelavo načrta sanacije, je zakon o gozdovih. ZGS načrtuje le obnovo poškodovanih gozdov in ne posega na območja, ki nimajo pravno formalnega statusa gozda, razen na področju upravljanja z divjadjo, pojasnjujejo na MNVP. Zakaj potem sploh ponovno pogozdovati območje Krasa, če je po mnenju strokovnjakov to preveč zaraščeno? "Obnova gozdov je potrebna zaradi vzpodbude naravnim procesom, da čim hitreje gozdovi začnejo delovati v pozitivni smeri sukcesije, da preprečimo erozijske procese, strukturno slabšanje tal zaradi odsotnosti organskega dela tal in vegetacijskega pokrova. Prizadevamo si za pospešek razvoja narave, naravnega okolja v krajini, ki je bila pred dogodkom gozd. Z vnašanjem drevesnih vrst hočemo pospešiti razvoj v smeri gozda, ki je sposoben tvoriti svojo lastno mikroklimo, z večanjem humidnosti zmanjšujemo požarno ogroženost krajine, ki je največja na travnatih površinah," pravijo na MNVP – a ob tem je treba ponovno spomniti, da gre v veliko primerih za območje, ki je postalo gozdnato šele v zadnjih sto letih.

ZGS je sicer na območju požarišča celo predlagal dodatna območja pogorelih gozdov, ki bi se trajno spremenila v kmetijsko rabo ter bi se to tudi potrdilo s spremembo namenske rabe v spremembah občinskih prostorskih načrtov, poleg tega so na ZGS v načrtu sanacije jasno opredelili območja, ki se zaraščajo in jih lahko interesenti nemudoma spremenijo v aktivno kmetijsko rabo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je prav v ta namen objavilo razpis za sofinanciranje čiščenja zaraščenih površin.

"Ključno vprašanje za ohranitev kraške krajine, kot je bila pred desetletji, pa je, kdo jo še želi ohranjati, saj je za mozaičnost med gozdom, grmišči in kmetijskimi zemljišči (travišči) potrebno veliko vlaganj in truda ljudi," sklenejo na ministrstvu za naravne vire in prostor.

nina.sprohar@styria-media.si