"Z ženskami, ki vstopajo v politiko, mora biti na vsak način nekaj narobe. Ali so prišle do pozicij na čuden način, ali pa so podaljšana roka moških v ozadju - stricev v ozadju ali partnerjev - ki imajo svoje cilje," o stereotipih, ki vladajo na političnem polju, govori Milica Antić Gaber, profesorica s filozofske fakultete, ki raziskuje težave, s katerimi se ženske soočajo pri vstopu v politiko.

Moški ideološko, ženske z željo po spremembah

A raziskave profesorice Antić Gaber so pokazale prav nasprotno: ženske se odločajo za vstop v politiko, s konkretnimi cilji in željami po spremembah na področjih iz katerih prihajajo. "Če prihajajo iz zdravstva, si želijo na tem področju narediti. Če prihajajo iz šolstva, želijo na tem področju nekaj spremeniti." Za razliko od žensk pa moški - po besedah Antić Gabrove - v politiko vstopajo z ideološkimi pogledi in širšimi pripravami. Moški gradijo svojo politično kariero zelo načrtno od študentskih let naprej, med tem ko se ženske pri nas najprej osredotočijo na svoj poklic in se šele kasneje odločajo za vstop v politiko. 

V Veržeju niti ni bilo mogoče voliti za žensko

"Seveda še vedno obstajajo sistemske težave in tudi z okoljem za vstop žensk v politiko, ampak če bi uporabili že to kar imamo …" je odločna Metka Roksandić iz Ženskega lobija, ki sicer priznava, da so se s trudom stvari tudi pri nas spremenile na bolje. Če je bilo leta 2002 kar 31 občinskih svetov brez ženske svetnice, je od lanskoletnih volitev takšnih občin še sedem. Lani je bilo tudi zaradi uvedbe polnih kvot - 40 odstotkov - izvoljenih 32 odstotkov žensk, štiri leta prej jih je bilo 22. A na primer v občini Veržej na volitvah niso predlagali niti ene same ženske.

Še vedno pa obstajajo tudi primeri, da je ženska izvoljena in potem nanjo pritiskajo naj odstopi, izpostavlja Roksandićeva: "Dali so jo na listo, češ, saj je mlada in študentka, ta že ne bo izvoljena. Pa je bila in zdaj nanjo pritiskajo naj odstopi, ker je naslednji moški."

"Ženskam je potrebno razložiti, da lobiranje ni nekaj umazanega"

Roksandićeva izpostavlja tudi uporabo preferenčnega glasu, ki so ga doslej dodobra izkoriščali le moški. Lani se je to zgodilo tudi v Oplotnici. "Dogovorili so se, da se voli kandidata s številko ena in tri ali pet, tako so zaobšli kandidatke, ki so bile vpisane vmes."

"Moškim to ni problem, da prehitijo strankarsko kolegico, ženske pa imajo težave. Ženskam je potrebno razložiti, da lobiranje ni nekaj umazanega. Ne moreš delat samo na svoji lastni strokovnosti, ampak moraš zato nekaj narediti," še pravi Roksandićeva.

Foto: Žurnal24 Lokalne volitve

Do 12. na občini, potem pa skuhat kosilo

Sodelujoče pri projektu OPENN sicer poudarjajo tudi težavnost, ki jo politično življenje prinaša pri usklajevanju z družinskimi obveznostmi. "Če se partnerja dogovorita, da bo stopil on v politično življenje, potem ona prevzame vso skrb za družino. Če pa ženska stopa v politično polje, je to povsem drugače. Nekatere stvari se bodo sicer prerazporedile na vso družino, a odgovornost ostaja na njej," je povedala Antić Gabrova, ki izpostavlja, da morajo prav ženske poskrbeti, da bo vse v redu doma.

Metka Roksandić pa je ob tem dejala, da jim je ena izmed nekdanjih županj ob ponovni kandidaturi zaupala, da je pred tem vprašala moža, ali naj ponovno kandidira, ta pa ji je odgovoril, da če bo vse tako kot doslej, nima problemov. "Ona je županovala tako, da je bila do 12. ure na občini, potem je skuhala kosilo in šla nazaj delat."

Foto: Žurnal24 Lokalne volitve