Skoraj 80 Slovencem, ki naj bi v zadnjih petih letih služili z različnimi kriminalnimi dejavnostmi, grozi, da bodo kmalu ostali brez premoženja. Tega bi jim namreč lahko že v kratkem zasegla država, saj njihovo premoženje že nekaj časa podrobno pregledujejo tožilci, policija, davčni inšpektorji, carinska uprava in urad za preprečevanje pranja denarja. Zoper njih namreč potekajo finančne preiskave. Organi pregona sumijo, da so si v zadnjih petih letih nakopičili po najmanj 50 tisoč evrov premoženja, do katerega z mesečnimi dohodki sicer nikoli ne bi mogli.

Takoj v napad

Tako temeljit pregled izvora premoženja domnevnih kriminalcev omogoča novi zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), ki so ga tožilci začeli pospešeno izvajati konec maja lani. “Po ZOPNI je bila lani odrejena finančna preiskava zoper 78 oseb; zoper eno na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru in zoper 77 na specializiranem državnem tožilstvu,” pojasnjujejo na vrhovnem državnem tožilstvu (VDT). Tožilstva oziroma posamezni tožilec določi, zoper koga bo sprožil finančno preiskavo, ko posumi, da naj bi ta obogatel nezakonito. “Če se med preiskavo pokažejo razlogi za sum, da je bilo premoženje preneseno ali je prešlo na povezane osebe, njihove sorodnike, znance, tožilec odredi, da se finančna preiskava razširi tudi zoper te osebe. Število preiskovanih oseb se torej med preiskavo lahko spreminja,” pojasnjujejo na davčni upravi (Durs).

Stari znanci sodišč

Neuradno naj bi se v finančni preiskavi znašli številni nekdaj uspešni poslovneži, gospodarstveniki in drugi javno znani posamezniki, proti katerim že sicer zaradi gospodarskega kriminala, korupcije, trgovanja z drogo ali drugih kaznivih dejanj različne postopke vodijo na policiji, tožilstvu oziroma sodiščih.

Finančna preiskava poteka povsem ločeno od teh postopkov. Večina preiskovancev za zdaj niti ne ve, da se je njihovo premoženje znašlo pod drobnogledom. O tem bodo obveščeni šele, če in ko bodo tožilci po končani preiskavi sodišču predlagali, naj se njihovo premoženje zavaruje tako, da se jim prepove do nadaljnjega razpolagati s premoženjem ali ga celo prodajati. Začasno zamrznitev ali začasni zaseg premoženja bi tožilci sodišču predlagali le, če bi finančna preiskava potrdila njihove sume, da so premoženje pridobivali s kaznivimi dejanji.

Tožilec lahko na sodišče vloži tudi tožbo proti domnevnemu kriminalcu, s katero zahteva, naj se mu premoženje dokončno odvzame. Obtoženec mora nato na sodišču sam dokazati, od kod mu premoženje.