Poleg javno objavljenih informacij na aplikaciji Supervizor ima Komisija za preprečevanje korupcije velikansko zbirko informacij o fizičnih osebah. Nakazila pokojnin, nadomestil za porodniško ali bolniško, štipendije …

Komisija za preprečevanje ima vse te podatke zabeležene od leta 2005 naprej, informacije pred tem letom so v skladu z dogovorom z informacijsko pooblaščenko izbrisali. Zbirka sicer ne vključuje imen posameznikov, ampak "le" številke osebnih računov in natančne podatke o vseh nakazil javnega sektorja.

Zakaj potrebujejo podatke molčijo

Na protikorupcijski komisiji, ki jo vodi Boris Štefanec, sicer trdijo, da podatke potrebujejo "za izvajanje svojih pristojnosti skladno z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije". Zakaj natančno naj bi te podatke podatke potrebovali, molčijo.

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik pa je zaradi zbiranja teh podatkov uvedla inšpekcijski nadzor, kjer ugotavljajo, ali je KPK sploh zakonito pridobiva te informacije od uprave za javna plačila. Po mnenju Prelesnikove so transakcijski računi posameznikov namreč osebne informacije. Komisija pa jih za izvajanje trenutnih aktivnosti ne potrebuje.

Tožbe in kazenske ovadbe?

V minulem inšpekcijskem nadzoru, ki ga je informacijska pooblaščenka začela na pobudo Univerze v Ljubljani, pa je Prelesnikova že ugotovila, da so v preteklosti nezakonito že pridobivali podatke pred 4. marcem letos o višini honorarjev, ki jih je KPK nato objavila v aplikaciji Supervizor. Posebne sankcije komisije kljub nezakonitostim niso doletele, je pa Nataša Pirc Musar, zagovornica Univerze v Ljubljani, pozvala informacijsko pooblaščenko, da naj sproži postopke in poda kazenske ovadbe zaradi nezakonite objave podatkov. Prelesnikova pa je v zadnjem intervjuju za Delo omenjala tudi ideje o odškodninskih tožbah zoper KPK.