V zadnjem obdobju smo bili v državi priča ekstremnim vremenskim razmeram, zaradi katerih je v mnogih krajih po Sloveniji prišlo do naravnih nesreč, kot so poplave, toča in zemeljski plazovi. V juliju je silovit veter odkrival strehe, podiral kozolce, prevračal vozila, in povzročil veliko škodo na različnih objektih po državi. 

Državljane, ki so jih prizadela neurja in zemeljski plazovi, je zagotovo razveselila pomoč prijateljev in sorodnikov, ki so jim pomagali pri popravilih in odpravljanju posledic. Stiskam državljanom so se odzvali nekateri krovci in jim nesebično priskočili na pomoč z brezplačnimi popravili strehe.

Foto: Žurnal24 krovec Marsikdo pa ne ve, da lahko v takšnih situacijah svojim zaposlenim pomaga tudi delodajalec. Ta jim lahko na pomoč priskoči na več načinov; eden je finančna pomoč, drugi izredni plačani dopust, tretji pa je aktiviranje drugih zaposlenih, da priskočijo na pomoč svojim sodelavcem, morda tudi v delovnem času. 

Medtem ko Zakon o delovnih razmerjih ne predvideva izplačevanja katerihkoli solidarnostnih pomoči, so višine in pogoji za izplačila dogovorjeni v kolektivnih pogodbah. O njih pa se dogovarjajo posamezni sindikati dejavnosti. "Primer naravne nesreče, kamor sodijo tudi nedavni dogodki, je opredeljen kot utemeljen razlog za izplačilo solidarnostne pomoči zaposlenemu v večini še veljavnih kolektivnih pogodb. Poznamo tudi primere, ko imajo solidarnostne pomoči dogovorjene samo za podjetje," za naš medij pojasni Mateja Gerečnik, izvršna sekretarka Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije. 

Teh po njenih besedah izkušnjah sicer ni veliko in za izplačilo finančne pomoči med delodajalci običajno ni velikega zanimanja. Takšna vrsta pomoči namreč s seboj prinese obdavčenje oziroma plačilo dodatnih prispevkov. Vendar pa slovenska zakonodaja v kriznih razmerah oziroma nesrečah, kot so poplave, predvideva neobdavčeno finančno pomoč. Delodajalec lahko tako v skladu z uredbo o povračilu stroškov v zvezi z delom in drugimi dohodki zaposlenemu, prizadetemu v elementarni nesreči in v primeru požara, izplača do 2000 evrov finančne pomoči. Ta znesek je neobdavčen in tudi ni obremenjen s prispevki. V javnem sektorju od 1.1. 2023 do 31. 12. 2023 pa zneski po kolektivni pogodbi znašajo 668,21 evra.

Do izplačila solidarnostne pomoči je upravičen zaposleni v primeru, ko njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega oziroma ne bi presegala višine minimalne plače. Zaposlenemu pripada solidarnostna pomoč v naslednjih primerih: smrt ožjega družinskega člana; invalidnost II. ali III. kategorije; bolezen daljša od 6 mesecev; naravne nesreče; smrt delavca (izplačilo družini). Solidarnostna pomoč ne pripada zaposlenemu, ki je odsoten zaradi poškodbe pri delu.

Vir: 178. člen Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/2012)

Na to pravico je 24. maja 2023, ko so Slovenijo prizadeli zemeljski plazovi, na svoji spletni strani spomnil že Sindikat policistov Slovenije. V svojem zapisu so se sklicevali na 4. alinejo, 4. točke, 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, kjer je zapisano, da delavcu pripada solidarnostna pomoč tudi v primeru elementarne nesreče in jo je v tem primeru dolžan izplačati.

"Od 1. januarja 2023 ta znesek znaša 668,21 evra. Članom Sindikata policistov Slovenije pa pripada celo za 20 odstotkov višja solidarnostna pomoč. Zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči vloži sindikat, in sicer na predlog člana, v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil upravičenec zmožen vložiti predlog," so med drugim zapisali pri SPS.

Na podlagi četrte alineje, 4. točke, 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti je tako delavec upravičen do solidarnostne pomoči v primeru požara ali elementarne (naravne) nesreče, ki so v skladu z določbo 2. točke, 8. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, požar v naravnem okolju, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile. Za naravno nesrečo se štejejo tudi neugodne vremenske razmere po predpisih o kmetijstvu in odpravi posledic naravnih nesreč, ki jih povzročijo žled, pozeba, suša, neurje, toča ali živalske in rastlinske bolezni ter rastlinski škodljivci.

Zaposleni zapisane pravice pogosto ne poznajo 

Sogovornica iz kovinske in elektroindustrije nam pojasni, da imajo vse tri kolektivne pogodbe iz omenjenih dejavnosti dogovorjene zneske solidarnostnih pomoči v primeru naravnih nesreč. Višina pa je odvisna od števila let dela pri delodajalcu. Če je delavec zaposlen nad desetimi leti dela, pomoč znaša v višini povprečne plače v Sloveniji, tj. 2100 evrov. Če pa je pri delodajalcu manj kot deset let, finančna pomoč znaša 80 % povprečne plače v RS, kar je 1800 evrov. Posamezna podjetja imajo v podjetniških pogodbah dogovorjene tudi višje zneske, ki so praviloma višji v gospodarstvu. "Ne glede na dogovorjeno pa lahko podjetja izplačajo solidarnostne pomoči zaposlenim, če menijo, da so zahtevki utemeljeni," doda Gerečnik.

Po njenih opažanjih se ob nedavnih neurjih in zemeljskih plazovih podjetja odzivajo različno: "Poznamo primere, ko so delodajalci zaposlene samoiniciativno seznanili z njihovo pravico, poznamo pa podjetja, ki se izplačilu izogibajo. Ni enoznačnega odgovora."

Po neurju Zavarovalnica škodo prizna šele pri tej hitrosti vetra

Velika težava je, da zaposleni pogosto ne poznajo zapisane pravice, zato sogovornica še svetuje, naj se zaposleni ob katerikoli nesreči/težavi obrnejo na sindikat in povprašajo, če so upravičeni do solidarnostne pomoči. "Postopki za izplačilo solidarnostnih pomoči so med seboj podobni. Delavec mora utemeljiti/dokazati, da je utrpel večjo materialno škodo, delodajalec pa potem izplača solidarnostno pomoč," pojasni predstavnica sindikata.

Kako solidarno so se odzvala slovenska podjetja po nedavnih neurjih?

Eno izmed podjetij, ki družbeno in socialno odgovornost do zaposlenih izkazuje z dodeljevanjem solidarnostne pomoči, kadar se posamezniki znajdejo v težji materialni ali življenjski stiski, je Pošta Slovenije, ki šteje več tisoč delavcev. Po nedavnih neurjih njihovi zaposleni še niso zaprosili za pomoč, če se to spremeni, pa Pošta Slovenije zagotavlja, da se bo odzvala in priskočila na pomoč.  

V lanskem letu so zaposlenim v Skupini Pošta Slovenije izplačali 154 solidarnostnih pomoči. "Skupna vrednost v ta namen dodeljenih finančnih pomoči je dosegla 127.000 evrov. Tudi v prejšnjih letih so bila izplačila za te namene v podobnih zneskih," nam povedo pri Pošti. Njihove izkušnje kažejo, da zaposleni to možnost pomoči dobro poznajo. In dodajo: "Tudi sodelavci se v tovrstnih primerih zelo hitro odzovejo in srčno ter predano pomagajo drug drugemu z medsebojno finančno in nefinančno pomočjo ter spodbudo."

Foto: Facebook Slovenske železnice vlak Stadler Flirt Trenutno zaprosil za solidarnostno pomoč zaradi nedavnih neurij ne beležijo niti pri Slovenskih železnicah. Pričakujejo, da se bo to zaradi razsežnost neurij in nastale škode kaj kmalu spremenilo in bodo zaposleni vloge še oddali. S solidarnostno pomočjo so po njihovih izkušnjah zaposleni dobro seznanjeni, saj jo izvajajo že vrsto let. Navodila za izplačevanje pa so dostopna tudi na njihovi intenetni strani.

Za izplačilo solidarnostnih pomoči imajo pri skupini SŽ sicer poseben predpis, ki veleva, da se solidarnostna pomoč izplača v naslednjih primerih: smrt ožjega družinskega člana, težja invalidnost delavca, daljša bolezen delavca, elementarne nesreče ali požari, smrt delavca in v drugih izjemnih primerih.

"V primerih elementarnih nesreč se solidarnostna pomoč izplača ob nastanku škode na bivalnih objektih, in sicer če škoda znaša več kot trikratnik bruto plače delavca," pojasnijo pri Slovenskih železnicah. Redno solidarnostno pomoč izplačujejo v višini 80 % povprečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece. "V izjemnih primerih se s posebnim sklepom poslovodstva lahko izplača tudi višji znesek," dodajo. V letu 2022 so v vseh družbah skupine SŽ solidarnostno pomoč izplačali 30 zaposlenim v skupni višini 47.708,08 evra.

preverili smo Te železniške linije imajo največ zamud in nadomestnih prevozov

krka novo mesto Nekatera podjetja so ubrala malce drugačen pristop in so se povezala z različnimi humanitarnimi organizacijami ter začela zbirati sredstva za prizadete. Mednje sodi novomeška Krka, kjer jim skrb za sočloveka že dolgo ni več tuja in je del podjetniške kulture. V podjetju zasledujejo trajnostne vrednote, kot so nesebična pomoč, spoštovanje in sočutje. Ko gre za naravne nesreče ali druge vrste nesreč, ki prizadenejo širše prebivalstvo posamezne države, se odzovejo in priskočijo na pomoč, bodisi z materialnimi (zdravila) bodisi s finančnimi sredstvi, in sicer prek humanitarnih organizacij, ki pomagajo prizadetim.

"Zavedamo se namreč, da je v takšnih situacijah človekoljubna pomoč za odpravo posledic ključna. S solidarnostno pomočjo zaposlenim priskočimo na pomoč, upoštevaje ekonomske, socialne in druge razmere, kot so na primer naravne nesreče. Pomagamo pa jim tudi preko sveta delavcev, ki se vključuje v humanitarne akcije zbiranja sredstev," odgovorijo pri Krki, kjer točnih zneskov z nami ne delijo.

Po neurju "Popravil streh nismo računali, saj je šlo za naravno nesrečo"

Spet druga pa ljudem, ki bodo morali kaj prenoviti ali kupiti novo opremo, ponujajo pomoč v obliki popustov.

Solidarnostna pomoč za naravno nesrečo, ne pa za epidemijo?

Do zdaj večjih sporov zaradi neizplačil solidarnostnih pomoči ni bilo, saj so se te izplačevale bolj kot ne individualno. To se je spremenilo med prvim valom epidemijo, ko so določeni delavci v javnem sektorju zahtevali izplačilo. Ker bi to pomenilo veliko luknjo v državnem proračunu – če bi se solidarnostna pomoč izplačala v letih 2020 in 2021 vsem zaposlenim v javnem sektorju, bi to za javne finance pomenilo 200 milijonov evrov–, v večini primerov do izplačil pomoči ni prišlo.

Država je takrat zavzela stališče, da so zahtevki neutemeljeni, saj bi morali vlagatelji natančno dokazati škodo, ki so jo utrpeli zaradi naravne nesreče (epidemije). Takrat so na ministrstvu za javno upravo poudarili, da kolektivna pogodba za negospodarski sektor ne daje brezpogojne in absolutne podlage za izplačilo pomoči že zgolj zaradi razglašene epidemije. Stališče države je tudi bilo, da bi bilo treba ugotavljati, kako in koliko je epidemija prizadela javnega uslužbenca ali njegovo premoženje, mu povzročila težave ter škodo, ki bi mu jo solidarnostna pomoč pomagala prebroditi.

dezurni@styria-media.si