Letošnje leto smo bili priča izjemno burnemu vremenu, ki je nad naše kraje prinesel obilno deževje in nevihte. Začetek avgusta je bil tudi zaznamovan s hudimi poplavami, ki so bile najbolj silovite na območju Koroške in Zgornje Savinjske doline, voda pa je uničevala domove tudi v okolici Ljubljane, v Kamniku, Komendi, Mengšu ter Trzinu. Posledice poplav so sicer enormne razsežnosti, odstranjevanje ter sanacija pa bosta trajala še kar nekaj časa.
Ob kopici rdečih vremenskih opozoril in nalivih se mnogi sprašujejo, zakaj letos prihaja do tovrstnih vremenskih preobratov, a statistika Agencije RS za okolje kaže, da dotični pojavi niso bili prav nič pogostejši kot v prejšnjih letih.
V sklopu Arsovih poročil o izrednih dogodkih, ki so objavljeni tudi na njihovi spletni strani, je razvidno, da je bilo letos do 7. avgusta izdanih 29 vremenskih opozoril, od tega je bilo šest rdečih ter 23 oranžnih. Lansko leto sta bili izdani dva opozorili manj, od tega je bilo le eno rdeče ter 26 oranžnih.
Leta 2021 je bilo do 7. avgusta skupno izdano 26 oranžnih opozoril, leta 2020 pa je bilo vreme očitno umirjeno, saj je bilo izdanih zgolj 20 oranžnih opozoril. Več kot očitno statistika nakazuje na dejstvo, da vreme skozi leta postaja bolj razgibano, a vseeno razlika ni ekstremna.
V prihodnosti lahko pričakujemo večjo pogostost hidroloških dogodkov
"V Sloveniji se bomo morali soočiti predvsem z obema skrajnima hidrološkima dogodkoma, tako s sušo kot poplavo. Dejstvo je, da se zaradi več toplogrednih plinov v zraku dviga temperatura," je za STA povedala klimatologinja Mojca Dolinar. Kot je dejala, so pri višji temperaturi vsi procesi ozračja burnejši, zaradi česar prihaja tudi do več ekstremnih dogodkov. "Kar se tiče obeh, lahko pričakujemo v prihodnosti večjo pogostost in tudi večjo jakost obeh."
Sami smo krivi za to.