Podpisani dogovor med vlado in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja določa, da opolnoči sindikati zamrznejo stavko. V zameno dogovor določa, da do 13. oktobra vlada ne bo posegala ali odpovedovala kolektivne pogodbe, do takrat pa bodo potekala tudi pogajanja o usklajevanju plač in o ostalih stavkovnih zahtevah.

Pomemben del nocojšnjega dogovora predstavlja tudi tretji člen, ki pravi, da so vsi sodelujoči v stavki upravičeni do plače v dneh, ko so stavkali.

Najtežji oreh še naprej predstavlja izplačilo tretje četrtine plačnih nesorazmerij. Zadnja ponudba vlade, ki za sindikate še vedno ni sprejemljiva, je, da se tretja četrtina poplača prvo leto za tem, ko bo gospodarska rast v državi presegla 2,5 odstotka. Doslej je vlada vztrajala pri meji treh odstotkov. Sindikati s tem niso zadovoljni, saj so prepričani, da jim tretja četrtina plačnih nesorazmerij, ki naj bi državo stalo 100 milijonov evrov, pripada že z oktobrsko plačo.

"To je bila priložnost, da stavko prekinemo in s trezno glavo iščemo pot naprej," je ob koncu napornih pogovorov dejal Dušan Miščevič vodja stavkovnega odbora.

Helena Kamnar, glavna vladna pogajalka, pa je opozorila, da sta strani marsikje še vedno na nasprotnih bregovih: "Tudi v nadaljevanju pogajanj lahko popuščamo le na točkah, ki ne pomenijo dodatnih finančnih sredstev."

Pahorjev "daj dam"
Pogajanja so potekala skoraj sedem ur, na začetku pa se jih je udeležil tudi premier Borut Pahor. Ta je sindikatom tudi prinesel novo ponudbo, v zameno pa naj bi predstavnikom nasprotne strani ponudil,  da bo vlada umaknila tožbo na sodišču, s katero zahteva enostransko odpoved kolektivne pogodbe.

Pogajanja sta nato vodili ministrica za javno upravo  Irma Pavlinič Krebs in glavna vladna pogajalka Kamnarjeva ter vrsta državnih sekretarjev.

Med sindikati so se po naših informacijah začela kazati razlike v stališčih.

Pogajanj glavnega stavkovnega odbora se je sicer udeležil tudi prvi mož zdravniškega sindikata Konrad Kuštrin. Ta nam je že konec prejšnjega tedna povedal, da bodo znotraj svojega odbora na začetku tega tedna dorekli, kako bodo stavko stopnjevali zdravniki. Medtem pa smo neuradno izvedeli, da trije sindikati, ki zastopajo novinarje na RTV Slovenija, ob polnoči nameravajo prenehati s stavko, in sicer zaradi pritiska tistih novinarjev, ki pri stavki ne sodelujejo.

Sindikati niso želeli popuščati
"Ni več kaj odstopati. Vsa vprašanja smo praktično rešili, ko pa je bil na mizi podpis sporazuma o prekinitvi stavke, je vlada zagrozila z odpovedjo kolektivne pogodbe," nam je zjutraj zatrjeval vodja stavkovnega odbora Dušan Miščevič in dodal, da ni razumnega razloga za prekinitev stavke, "saj smo pokazali pripravljenost za rešitev vseh vprašanj v dialogu".

Miščevič je le nekaj minut pred sestankom sindikatov, na katerem so se dogovorili o fizični pripravi načina zaostritve stavke, če popoldanski sestanek s premierjem Borutom Pahorjem ne bi bil uspešen, dejal, da je skeptičen glede možnosti dogovora.

"Sploh ob dejstvu, da smo dobili informacijo, da se vlada pripravlja na našo trimesečno stavko," je dejal Miščevič in dodal, da imajo včasih občutek, kot da vladi "ta stavka paše".

Vlada je situacijo po besedah sogovornika še dodatno zapletla s tem, ko je na včerajšnjih pogajanjih predlagala odpoved kolektivne pogodbe, "kar se nam zdi skrajno nerazumno dejanje. Kolektivna pogodba je za sindikate in zaposlene kot za vernika sveto pismo in to je tako banalen slučaj, da tudi ne razumemo, kaj želi vlada s tem doseči".
 
Policija želi le jamstvo vlade
"Sindikat policistov bo v primeru neuspelih pogajanj stavko nadaljeval, svoje člane pa bomo pozvali k izvajanju dodatnih stavkovnih ukrepov, med katerimi je tudi organizacija protestov v Ljubljani, povezali se bomo z drugimi sindikati v gospodarstvu," zatrjuje predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič in poudarja, da želijo le jamstvo vlade, da bo policijska zakonodaja prestala medresorsko usklajevanje. "Nobena od naših točk ta trenutek ne prinaša zahteve po povišanju plač, gre le za to, da se stanje policista popravi takrat, ko bodo to dopuščale finance," dodaja Petrovič.

Delavci na ulice
Sindikat na UKC Ljubljana naj bi vodstvu  predstavil scenarij za zaostritev stavke, če bi ta še potekala. "Bolniki bodo stavko čutili, drugače ne gre," je napovedal predsednik sindikata Matija Cevc. Omenjajo se možnost odpovedi rednih ambulant, izvajanje le nujnih operacij, mrzli obroki za hospitalizirane ... Sicer pa je scenarijev za nadaljevanje stavke v javnem sektorju več. Vodja pogajalcev Janez Posedi je omenil možnost, da bi stavkali izmenično v različnih sektorjih. Med najostrejšimi pa je bilo tudi že slišati razmišljanja o tem, da bi k stavki dejansko pozvali še zaposlene v gospodarstvu in skupaj z njimi odšli na ulice.

Kranjec ne razume zahtev v težkih časih
Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je danes izrekel nekaj pikrih na račun stavke javnega sektorja. Kot je dejal, je težko razumeti zahteve stavkajočih, saj da so očitno izolirani od stanja v gospodarstvu. Dodal je še primerjavo, po kateri so plače v slovenskem javnem sektorju v zadnjih letih rasle precej nad povprečjem EU in so glede tega primerljive z Grčijo in Irsko. "Mislim, da dodaten komentar tega ni potreben," je dodal.