Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Ksenija Klampfer, je pripravilo predlog sprememb zakona o osebni asistenci. Osebne asistence ne bo več mogoče opravljati kot samostojno dejavnost, sprva predvideno omejitev družinskih članov, ki jih je po prvotnem predlogu izvzelo iz osebne asistence, pa je ministrstvo zaradi razburjenja med starši včeraj pozno zvečer umaknilo.

Družinski člani bodo lahko osebni asistenti

"Na ministrstvu smo v okviru javne razprave predloga sprememb predvidene spremembe predstavili izvajalcem osebne asistence. Glede na razpravo smo se odločili, da bomo njihovo ključno pripombo, da je družinski član lahko osebni asistent, upoštevali," so včeraj sporočili z MDDSZ. "S tem gremo nasproti tistim staršem, ki želijo biti osebni asistent svojim otrokom. Prav tako bomo preučili tudi ostale pripombe. Predlog zakona ostaja v javni razpravi do konca meseca julija in do takrat še naprej zbiramo mnenja in pripombe k predlaganim spremembam." 

Največ razburjenja je povzročila že omenjena predvidena sprememba, po kateri osebne asistence ne bi mogli več opravljati družinski člani. Omejitev je ministrstvo utemeljilo s tem, da je bistvo osebne asistence zagotavljati uporabnikom neodvisno življenje. "S tem se uresničuje temeljni namen Konvencije o pravicah invalidov: 'Uresničevanje pravice do dostojanstva, enakega obravnavanja, samostojnega življenja in sodelovanja v družbi'," so zapisali v prvotnem predlogu sprememb. "Osebna asistenca daje možnost spreminjanja položaja invalida v družbi - iz položaja pasivnih prejemnikov pomoči v aktivne oblikovalce lastnega življenja. V kolikor so osebni asistenti tretje osebe, se za uporabnike izboljša možnost socializacije in vključevanja v družbo, kar seveda je v njihovo korist in v skladu z načeli osebne asistence."

Osebna asistenca ni pridobitna dejavnost

Izključitev izvajanja osebne asistence kot samostojne dejavnosti, ki zaenkrat ostaja v predlogu, pa pri ministrstvu utemeljujejo s tem, da se osebna asistenca izvaja kot nepridobitna dejavnost. "Z načelom nepridobitnega izvajanja osebne asistence ni v skladu, da so izvajalci osebne asistence lahko samostojni podjetniki," navajajo pri ministrstvu. "Podjetnik (s. p.) je namreč skladno z zakonom o gospodarskih družbah pravnoorganizacijska oblika, ki opravlja pridobitno dejavnost. Bistvo izvajanja osebne asistence pa ni pridobivanje dobička."

Foto: Profimedia Invalidni otrok

Storitve osebne asistence, ki se financirajo iz proračuna, lahko sicer trenutno izvajajo dobrodelne organizacije, organizacije za samopomoč, invalidske organizacije, zavodi in samostojni podjetniki, ki so na podlagi odločbe ministrstva za delo vpisani v register izvajalcev osebne asistence. 

Podpisujejo peticijo

Starši invalidnih otrok in njihovi družinski člani so zaradi napovedanih sprememb ogorčeni. Poudarjajo, da so se za opravljanje asistence kot samostojne dejavnosti odločili predvsem starši oz. svojci, ki osebno asistenco opravljajo za svojega otroka oz. sorodnika, torej praviloma za enega uporabnika. "Ko se sklicujejo, da je s. p. profitabilni subjekt, pozabijo, da ne glede na vrsto subjekta v tem primeru ne moremo govoriti o ustvarjanju profita, če je znesek urne psotavke normiran," navajajo v pripombah na osnutek sprememb zakona. "Ne glede na organizacijsko obliko izvajalca obveznosti in pravice izvajalca definira pogodba, ki jo z izvajalci podpiše financer programa - ministrstvo. Že po sedanji pogodbi je poskrbljeno za nadzor, saj so predvidena večnivojska poročanja, ločeno knjigovodstvo, če opravljaš še drugo dejavnost."

"Socializacije ni med opisi storitve"

Kritični so bili do utemeljitve ministrstva, da bi spremembe, po katerih bi bili osebni asistenti tretje osebe in ne sorodniki, pomenile izboljšane možnosti uporabnika za socializacijo in vključevanje v družbo. 

Pri tem so navedli, katere storitve po Zakonu o osebni asistenci vključuje osebna asistenca. Med nimi so storitve, ki so namenjene osebni pomoči uporabnika, kot so pomoč pri oblačenju, uporabi stranišča in odvajanju, kopanju ter vzdrževanju osebne, pomoč pri gospodinjstvu, kot je pripravljanje hrane ali opravljanje nakupov, spremstvo, npr. pri prevozu, ter pomoč na delovnem mestu in pri komunikaciji. "Česa od naštetih nalog starši, ki skrbijo za svoje otroke niso opravljali do sedaj in ne morejo opraviti kot osebni asistenti," se sprašujejo v pripombah. "Socializacija uporabnika sploh ni navedena kot naloga asistenta. Ne pozabimo, da si lahko vsak uporabnik sam izbere svojega izvajalca."

Foto: Profimedia Invalidni otrok

Ministrstvo bi, če bi spremembe zaživele, po njihovi oceni ukinilo najboljše, kar je ZOA prinesel - to je, da so invalidi upravičeni do pošteno plačane pomoči staršev na domu. 

Pripombe bodo pretehtali

Na ministrstvu za delo poudarjajo, da je pravica do osebne asistence pravica invalidnih oseb oz. uporabnikov osebne asistence in ne družinskih članov, hkrati pa dodajajo, da bodo pretehtali vse pripombe. 

Dodajajo, da je od uveljavitve ZOA 1. januarja letos začelo število izvajalcev osebne asistence naraščati, poleg invalidskih organizacij pa so osebno asistenco začeli izvajati tudi drugi pravni subjekti. "Povečalo se je tudi število uporabnikov, med upravičenci pa je vedno več oseb z motnjami v duševnem razvoju, predvsem za njih pa velja, da so njihovi osebni asistenti hkrati tudi njihovi družinski člani," razlagajo pri ministrstvu. "Kot rečeno pa je osebna asistenca namenjena vključevanju uporabnika v delo, izobraževanje in družbo. Osebna asistenca naj bi uporabnikom zagotavljala neodvisno življenje. V kolikor so osebni asistenti tretje osebe, se za uporabnika izboljša možnost socializacije in vključevanja v družbo, kar seveda je v njihovo dobro in v skladu z načeli osebne asistence."

V Sloveniji deluje 1.254 osebnih asistentov

Vseh izvajalcev osebne asistence je po podatkih ministrstva ta trenutek 49 in zagotavljajo storitev 558 uporabnikom in uporabnicam. "Od tega je 23 s.p., ki zagotavljajo osebno asistenco 40 uporabnicam in uporabnikom," navajajo pri MDDSZ. "Med 558 uporabniki je 120 takih, ki jim pomoč kot osebni asistenti nudijo zgolj družinski člani. Vseh osebnih asistentov skupaj je 1.254."

Sredstva za financiranje osebne asistence se zagotavljajo v državnem proračunu. "Cena ura osebne asistence se izračunana po metodologiji za izračun cene ure storitve osebne asistence in znaša 14,99 eur," navajajo pri ministrstvu. "V ta znesek so zajeti vsi stroški, povezani z zaposlovanjem osebnih asistentov ter stroški, povezani z organizacijo in izvajanjem osebne asistence. V praksi to pomeni, da MDDSZ izvajalcem osebne asistence financira vsako opravljeno uro storitve. Višino plače osebnih asistentov določa vsak izvajalec zase, pri tem pa mora upoštevati zakonsko določbo, da višina plače ne sme biti nižja od 95 odstotkov 23. plačnega razreda po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju."

dezurni@zurnal24.si