"Ne verjamem, da lahko pridemo iz krize, brez da se zgodi lastninsko prestrukturiranje," je na posvetu o privatizaciji pri predsedniku države dejal minister za finance Uros Čufer. Dodal je, da je zaradi krize sploh pri mlajših generacijah postala bolj sprejemljiva in da se zaradi slabega korporativnega upravljanja kaže kot edina možnost za boljše poslovanje.

Predsednik odbora za finance in monetarno politiko Bojan Starman je dejal, da mora biti cilj ničla, torej da država nima lastniškega deleža v nobenem podjetju, a da se s prodajo ne sme hiteti, saj lahko sicer naredimo več škode kot koristi.

Državni sekretar Gašpar Gašpar Mišič je dejal, da je že sit teoretiziranja, kar počnemo že 22 let, pa se nič ni zgodilo. "Soočiti se je treba z resnico in slovenska resnica je zelo boleča. Nismo imeli privatizacije, ampak plenilske akcije. Naposlušal sem se tega, da se podjetij ne izplača reševati. Če bi pustili, da Cimos propade, ne vem, kje imamo pamet," je dejal.

Upamo, da bodo tujci boljši

"Če hitro in učinkovito izpeljemo eno veliko privatizacijo, je lahko učinek, ki ga bomo dobili z nižjimi stroški zadolževanja celo višji od kupnine. A prav lahko se zgodi tudi, da se bo odprl prostor za predah in vrnitev k starim praksam," je opozoril ekonomist Igor Masten. Dodal je, da je privatizacija "velik pritisk naših partnerjev iz integracij, v katerih smo, ki ne želijo imeti v svojem klubu še ene tempirane bombe. Hkrati smo z vidika poslovne morale in etike zabredli zelo globoko in družba upa, da bo tuji lastnik vpeljal dobre poslovne prakse," meni Masten. 

"Privatizacija je nujna, dajmo čim manj komplicirati in privatizirajmo vse, kar se da po čim boljših cenah," pa je pozval ekonomist Maks Tajnikar in ob tem opozoril, da se politika ne more izogniti svoji odgovornosti. " Ne morem si predstavljati, da bi bil minister, pa ne bi bil odgovoren za privatizacijo na primer Luke Koper," je dejal. 

"Za privatizacijo se odločamo zaradi finančnega učinka, ne zaradi razvoja," pa je opozoril nekdanji član uprave AUKN Marko Golob. Pojasnil je, da si je nemški telekom kupnino za hrvaškega povrnil v treh letih hkrati pa ustavil naložbe v odmaknjenih predelih in zmanjšal delež domačih dobaviteljev. "Državo bi to moralo zanimati," meni Golob. 

"Vedno znova se vračamo na začetek. Razen NKBM so bile vse te naložbe, ki so zdaj na seznamu za prodajo, na seznamu za prodajo že pred dvajsetimi leti," je spomnil predsednik uprave Slovenske odškodninske družbe Tomaž Kuntarič. 

Da ne bi naredili novih napak

Predsednik republike Borut Pahor je posvet sklical, ker se mu zdi pomembno, da pri tem vprašanju Slovenija ne ponovi napak iz dosedanjih procesov privatizacije in da ne naredimo novih, ki bi ogrozile stremenje k vrednotam in ciljem, ki so jih izpostavili v uvodni razpravi o Sloveniji v letu 2030.

Sogovorniki bodo med drugim iskali odgovore na vprašanja, kako določiti, katera državna podjetja bodo ostala v državni lasti, kako naj poteka proces prodaje, da bo pregleden in brez tveganja korupcije, ter kdaj prodati in kaj narediti s kupnino od prodaje.