Inštitut se ukvarja s povezovanjem prostovoljcev s starejšimi v sklopu projekta Poveži generacije. Ugotovili smo namreč, da vse aktivnosti za starejše potekajo predvsem do 18. ure, pozneje pa je dejavnost odvisna od posameznika. Skratka, po tej uri ni organizirane trajne ponudbe za starejše.

Kako se prostovoljci povežejo s starejšimi?

Prostovoljec in starejši se dobita eno uro pred dogodkom, na primer kulturnim, športnim ali kakšnim drugim, ki ga uvrstimo na seznam. Oba izpolnita vprašalnik, tako da gresta skupaj na dogodek, ki sta ga izbrala.

Je prostovoljcev dovolj?

Prostovoljcev je dovolj in poleg tega jih je z vsakim dnem več. So vseh starosti, spolov, poklicev, pred začetkom pa si želim, da gre vsak na usposabljanje prek Slovenske filantropije. S prostovoljci nato podpišemo dogovor, dobijo kodeks prostovoljstva, nato pa se druženja lahko začnejo. Dogodke financirajo pokrovitelji, zato imajo prostovoljci brezplačne vstopnice, kar je nekakšna nagrada za njihovo delo.

Katere so najpogostejše napačne predstave o starejših?

To so že ustaljeni stereotipi, na primer, da niso mobilni, samostojni, da v starejših letih začnejo postajati sitni, da se počutijo izključeni iz dogajanja in podobno. V zadnjem času ti stereotipi niso na mestu, ker so starejši vedno mlajši ter vedno bolj mobilni in dejavni.

Kakšen pa je odnos ljudi, denimo mladih, do starejših?

Mislim, da mlajši vse bolj spoštujejo starejše ter da se tudi starejši zavedajo svojih znanj, izkušenj in kompetenc. Na silo ne gre, mladi imajo svoje življenje, starejši pa svoje. Vsi smo bili enkrat mladi in vsi bomo enkrat starejši. Vmesno sodelovanje obeh skupin je dobrodošlo in izvedljivo tudi prek različnih projektov, seveda pa obstajajo različni stereotipi na obeh straneh. Temu se ni mogoče izogniti.

Je v Ljubljani za starejše dovolj dobro poskrbljeno?

Zanje je nasploh v redu poskrbljeno, naša želja pa je, da se jih aktivira tudi v večernih urah in med konci tedna. Kar se tiče dnevne ponudbe, pa je dobro poskrbljeno za tiste, ki bi bili radi dejavni.