"Slovenija še ni imela stanovanjske politike, ki bi se izvajala. Nekaj časa je imela nacionalni stanovanjski program, ki pa je bil napačno zastavljen, ker je bil osredotočen na gradnjo," pojasnjuje Ivo Lavrač z ljubljanske ekonomske fakultete in dodaja, da je bil na žalost delno uresničen, a ne zaradi delovanja programa samega, pač pa zaradi kratkovidnega profitnega motiva investitorjev.
Rezultat takšne politike je presežek praznih stanovanj, bankrot gradbenikov in bančna luknja. "Ker državne politike v javnem interesu ni, je stanovanjski sklad (SSRS) izvajal svojo v lastnem interesu; stanovanja so netransparentno kupovali in prodajali. Dejanska politika, ki se je izvajala, je bila skladova in je bila z vidika Slovenije napačna – spodbujala je lastništvo namesto najema," je kritičen Lavrač.
Stanovanjskemu skladu poslej vloga posrednika
Zgrešeno politiko SSRS priznava tudi država, zato predlagajo spremembo njegove politike. "Trenutno vlogo investitorja in graditelja stanovanj mora nadomestiti z vlogo ponudnika in skrbnika najemnih stanovanj," pravijo na MZIP, kjer so pripravili onsutek novega nacionalnega stanovanjskega programa (NSP). Večji fond najemnih stanovanj v njihovi ponudbi bo v oblikoval protiutež tržnim najemnim stanovanjem ter tako prispeval k stabilizaciji najemnega trga.
"Za povečanje fonda najemnih stanovanj bo sklad prevzel vlogo javne službe za najemniško posredovanje. V upravljanje bo prevzel javna najemna stanovanja v lasti države. Nova najemna stanovanja bo pridobival tudi z učinkovitim poslovanjem z lastnim premoženjem. Pri tem bo moral spoštovati načelo, da vsako prodano najemno stanovanje nadomesti z vsaj enim novim najemnim stanovanjem," so zapisali v osnutku NSP.
Veliko pozornosti bo namenjene mladim...
S prepletenimi ukrepi na različnih področjih namerava država pristopiti k reševanju stanovanjske problematike dveh specifičnih ciljnih skupin prebivalstva - mladih in starejših.
Pristojni obljubljajo, da bodo pri mladih v fazi prvega bivanjskega osamosvajanja spodbujali najem. Ukrepi se nanašajo na povečanje dostopnosti najemnega stanovanjskega fonda. Z novogradnjami pa bodo javna najemna stanovanja zagotavljali v večjih zaposlitvenih središčih, kjer je potreba po stanovanjih največja.
... in starejšim prebivalcem
"Paket ukrepov namenjenih starejšim prebivalcem se osredotoča predvsem na bivanjske oblike, ki omogočajo kvalitetno zdravstveno in drugo oskrbo (varovana in oskrbovana stanovanja), hkrati pa zagotavljajo vključevanje v družbo in medsebojno pomoč (mešane soseske, bližina družbenih dejavnosti, funkcionalna prilagoditev enostanovanjskih stavb za sobivanje eneracij)," pojasnjujejo na MZIP.
Petina stanovanj je praznih
Podatki popisa prebivalstva iz leta 2011 kažejo, da je v Sloveniji petina stanovanjskega fonda nenaseljenega. Visok delež teh stanovanj je na območjih mestnih občin, kjer so cene stanovanj najvišje in povpraševanje po stanovanjih največje.
Država bi rada ta stanovanja aktivirala in tako vsaj delno povečala obseg uporabnega stanovanjskega fonda. "V območjih, kjer je potreba po stanovanjih velika, pa je nujno zagotoviti kombinacijo ukrepov s področja zemljiške in davčne politike, ki bodo spodbudili investitorje h gradnji primernih stanovanj ter tako dolgoročno omogočili stabilen stanovanjski trg," piše v osnutku NSP.
Stroka rešitev teh težav vidi tudi "kaznih" za lastnike. "Treba jih je spodbuditi k prodaji z davkom na nepremičnine, obveznim nižjim vrednotenjem neprodanih nepremičnin v bilancah podjetij in bank, itd. Najemnikom s prenizkim dohodkom bi morali omogočiti najem teh stanovanj z uvedbo stanovanjskega dodatka, ki bi zamenjal večino dosedanjih ukrepov stanovanjske politike. Najemodajalce bi morali nehati pretirano obdavčevati in tako zmanjšati nelegalno oddajanje," pravi Lavrač.
Preberite še komentar "Namesto zase začnite skrbeti za ljudi".