Za enkratni odpis dolgov najrevnešim ni bilo pričakovanega zanimanja, ideja o socialnih karticah za prejemnike socialne pomoči je dokončno pristala v predalih, pilotni projekt podpore in pomoči prisilno izseljenim pa se kot kaže prav tako ne bo iztekel po pričakovanjih.

Stanovanja samevajo

Problematiko najrevnješih, ki jih je doletela še deložacija, poskušajo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) reševati tudi z enajstimi opuščenimi, danes obnovljenimi stanovanji stanovanjskega sklada. Kot so nam sporočili, so zaenkrat zasedena le tri: "Kot del paketa pomoči najšibkejšim so Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enak možnosti, Ministrstvo za okolje in prostor ter Stanovanjski sklad Republike Slovenije omogočili nabor enajstih stanovanj, na naslednjih lokacijah: Celje, Mirna na Dolenjskem, Postojna, Vipava, Podgrad, Ilirska Bistrica (2) in Ljubljana (4).

Nekatera v celoti opremljena

Stanovanja v Celju, Mirni, Postojni, Vipavi in Podgradu so v celoti opremljena, v preostala morajo deložirane družine pripeljati svoje pohištvo. Pri zagotovitvi opreme jim pomagajo tudi humanitarne organizacije. V projekt sta vključena Rdeči Križ in Karitas. "V skladu z dogovorom je Rdeči križ Slovenije odprl tekoči račun za pomoč družinam vključenih v pilotni projekt. S pomočjo donatorjev je bilo v letu 2016 zbranih 17.500 evrov," pojasnjujejo na MDDSZ.

Zahteva po aktivnem in skupnem reševanju težav

Projektni svet, ki ga sestavljajo predstavniki obeh ministrstev, stanovanjskega sklada, obeh humanitarnih organizacij ter Zveze prijateljev mladine, je do sedaj odločal o trinajstih predlogih, sklep o dodelitvi začasne namestitve so dobili trije. Ob tem je treba poudariti, da humanitarne organizacije tem družinam "nudijo strokovno pomoč in podporo, centri za socialno delo (CSD) pa z družinami sklenejo dogovor o skupnem in aktivnem reševanju socialne problematike," kamor spada tudi trajna rešitev stanovanjskih težav.

Družine ne želijo sodelovati

Na vprašanje, kako kljub številnim deložacijam večina stanovanj še vedno sameva, na MDDSZ odgovarjajo, da pogoji in kriteriji za dodelitev stanovanja zagotovo niso vzrok: "Ocenjujemo, da kriteriji niso ovira za večje povpraševanje po začasnih namestitvah v okviru projekta. Po izkušnjah Projektnega sveta, ki obravnava predloge CSD, se stanovanja niso dodelila, če družina oziroma posameznik niso dali soglasja za vključitev v projekt (včasu namestitve se pričakuje, da družina ali posameznik s pomočjo ostalih deležnikov v projektu, v času začasne namestitve aktivno išče možnosti za trajnejšo reševanje svojih težav in trajnejše namestitve) ali prosilcem ni ustrezala lokacija stanovanj, ki so na voljo," odgovarjajo z MDDSZ.

Pomoč pri najemnini in stroških

Foto: Gregor Katič Stajerska 10.12.10, paket, rdeci kriz, humanitarno, foto: gregor katic Začasna namestitev traja šest mesecev z možnostjo podaljšanja za največ dvakrat po tri mesece. Preko donacij, ki jih v ta namen zbirata humanitarni organizaciji,  deložiranim poravnavajo stroške bivanja: "Trenutno je zbranih 17.500 evrov, sredstva pa se še zbirajo. Iz teh sredstev se poravna delež plačila najemnine (določena je lestvica po mesecih) ter dele tekočih stroškov (odvisno od možnosti najemnika). Določeni pa so tudi obratovalni stroški, ki se ne krijejo v okviru projekta," so nam pojasnili na ministrstvu.

Pogoji za pridobitev stanovanja

Pogoji in kriteriji za dodelitev takšne začasne nastanitve so slovensko državljanstvo vseh družinskih članov, pogoj pa je tudi, da družini v okviru lokalne skupnosti, v kateri je imela družina zadnje stalno prijavljeno prebivališče, zaradi že izvršene prisilne izselitve ni bilo mogoče na drug način zagotoviti skupne nastanitve. Prednost imajo družine, prejemnice denarno socialne pomoči, družine z več otroci. med posebne pogoje in kriterije pa se štejeta tudi zaposlitveni status odraslih članov družine - prednost imajo družine, v kateri sta obe odrasli osebi brezposelni. Upošteva se tudi izobraževalni status otrok v družini - prednost imajo družine z otroki, ki so vključeni v osnovno šolo. 

Ukrep odpisa dolgov

Tudi za ukrep enkratnega odpisa dolgov oziroma napovedi o pomoči 100.000 ljudem, ni bilo pretiranega zanimanja. Da je upravičencev manj kot je pričakovala, je ob izteku projekta, torej konec leta 2015 priznala tudi ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak. Neuspešnost je ministrica opravičila s tem, da ukrep pač ni "čarobna palica in ob tem dodala, da za kaj več potrebujemo sistemske rešitve, ki jih na ministrstvu pripravljajo z reorganizacijo centrov za socialno delo.

Z reorganizacijo centrov do boljših rešitev?

Reorganizacijo CSD predvideva sprememba Zakona o socialnem varstvu, ki je bil do 15. februarja v javni razpravi. Ministrstvo pričakuje, da bo zakonodajni postopek zaključen do letošnjega poletja.

Začetek izvajanja reorganizacije naj bi bil jeseni, zaključek pa v začetku prihodnjega leta. Poglavitni namen reorganizacije, ki poteka pod sloganom "Na teren, bližje k ljudem", je izboljšanje storitev za državljane. Projekt reorganizacije predvideva novo organizacijsko strukturo CSD-jev, informativno odločbo in projekt socialne aktivacije, so zaenkrat zapisali na ministrstvu.

vanda.levstik@zurnal.si