Kot za STA pojasnili na Občini Bled, so zelo zadovoljni, da med ministrstvi in strokovnimi službami ter lokalno skupnostjo poteka intenziven dialog o ukrepih za izboljšanje stanja Blejskega jezera. Nanj v zadnjih letih negativno vplivajo rast turizma, povečanje prometa ob in na jezeru ter naraščanje števila ribičev in kopalcev. Problemi so tudi pri dotoku vode v jezero in delovanju natege.

"Vsi skupaj smo ugotovili, da so ukrepi, ki jih jezero potrebuje, izven dometa lokalne skupnosti, zato je vključevanje okoljskega in kmetijskega ministrstva ter njunih strokovnih služb nujno, da najdemo najbolj optimalne rešitve," so izpostavili na občini. Kot so dodali, je v pripravi akcijski načrt. Ta nastaja na podlagi podatkov, ki jih zbrala stroka.

V Programu ukrepov upravljanja voda, ki ga je vlada sprejela leta 2016, je bil za Blejsko jezero določen dopolnilni ukrep za doseganje dobrega ekološkega stanja jezera, ki predvideva zlasti sprejemanje dogovorov o zmanjšanju obremenjevanja voda. Kot so za STA zagotovili na ministrstvu za okolje in prostor, so pristopili k aktivnemu izvajanju ukrepov v okviru sprejetega programa ukrepov za izboljšanje stanja Blejskega jezera.

V pripravi in v usklajevanju znotraj organov ministrstva sta tako predlog aktivnosti za zmanjševanje vpliva obremenitev na kakovost vode v jezeru ter predlog stroškovno učinkovitih ukrepov za izboljšanje njegovega ekološkega stanja.

Kopalne vode Blejskega jezera so sicer že vrsto let odlične. To pomeni, da na nobeni od lokacij (Grajsko kopališče, Hotel Toplice, Vila Bled, Velika Zaka in Regatni center) niti v času največjih obremenitev ni bakterij, ki bi bile pokazatelj onesnaženja s fekalijami.

Zaradi varstva voda in omogočanja splošne rabe vodnega dobra so določili zunanji meji priobalnega zemljišča jezera. Opravili so pregled sloja priobalnega zemljišča in po posvetu z občino bo, če bo potrebno, sloj priobalnega zemljišča posodobljen. V skladu z zakonom o vodah na priobalnem zemljišču veljajo dodatni pogoji za posege v prostor.

Blejska občina je na okoljsko ministrstvo podala tudi pobudo za sprejetje uredbe o uporabi plovil na motorni pogon na jezeru. V izdelavi so strokovne podlage za to, potekajo pa tudi pogovori z Zavodom za ribištvo Slovenije glede ribiškogojitvenega načrta za blejski ribiški okoliš.

Foto: Epa Bled

Prav tako potekata podvodno snemanje in pregled cevovodov natege ter cevovodov dovodnega sistema. Pregled, ki ga opravljajo potapljači, je odvisen od vremenskih pogojev in vidljivosti v globinah jezera. Na podlagi analize posnetkov bodo ugotovili, ali sta potrebna sanacija natege ali dovoda Radovne ter sprejeli ustrezne ukrepe.

Zaradi stanja jezera je okoljski inšpektorat opravil tudi nadzor odvajanja komunalnih odpadnih voda na Bledu. Po podatkih uradnih evidenc je v središču Bleda zgrajenega od 98 do 99 odstotkov javnega kanalizacijskega omrežja.

Januarski inšpekcijski pregled je pokazal, da na nekaterih mestih v kanal vdira izvirska voda, ki zlasti ob deževju povzroča prelivanje iz razbremenilnika, saj zaradi prevelikih količin zaledne in izvirske vode črpalni sistem razbremenilnika ne more prečrpati celotne količine vode na čistilno napravo.

Občina sicer načrtuje izgradnjo ločenega sistema za odvajanje odpadnih in padavinskih voda. Vendar kanal poteka po glavni prometnici od Bleda do Bohinja, zato bo sanacija možna šele, ko bo zgrajena južna razbremenilna cesta. Cesto bo namreč treba med deli zapreti.

Kar se tiče izvajanja inšpekcijskih odločb, po katerih mora blejska občina do konca leta zgraditi manjkajoče kanalizacijsko omrežje na območju Podhoma in Zasipa, je inšpektorica ugotovila, da občina obe odločbi izvršuje.

Na občini so pojasnili, da bo gradnja na območju aglomeracij Podhom in Zasip do konca leta končana. Prav tako je rešen problem s kanalizacijo na Blejskem otoku, saj je Župnija Bled z obsežnim in zahtevnim projektom kanalizacijo z otoka pod jezerom speljala do obale in naprej po obstoječem kanalizacijskem sistemu do čistilne naprave.

dezurni@zurnal24.si