Stalne stranke za javna dela

Foto: Renata Škrjanc
Foto: Renata Škrjanc
Javni sektor. 
Letos bo bogatejši za do štiri tisoč ljudi, ki bodo storitve občanom ponujali prek javnih del. Uporabniki. 
Tako "zaposlujejo" občine, šole, knjižnice, centri za socialno delo.
Oglej si celoten članek

Medtem ko bo javna uprava zmanjševala število zaposlenih in prisilno upokojevala vse, ki bodo za to izpolnjevali pogoje, bo država prek Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) prav tej letos sofinancirala štiri tisoč zaposlitev prek "javnih del".

Prvega 18,7 milijona evrov je bilo razgrabljenega do sredine maja, nato pa je država z rebalansom našla dodatnih pet milijonov in 25. maja objavila nov razpis.

Prijavljajo se eni in isti

"Prijavljajo se šole, ker prek javnih del izvajajo učno pomoč, pa razna društva in knjižnice. Občine pa, ker jim zmanjkuje denarja, zdaj morebiti nekoliko manj.

Vsa leta se na teh razpisih pojavljajo isti delodajalci; so že naše stalne stranke," smo izvedeli na enem od območnih ZRSZ.

Davkoplačevalski denar se v to "aktivno politiko zaposlovanja" vlaga, da bi se "izboljšale veščine in zaposlitvene možnosti ranljivih skupin brezposelnih ter ustvarjala nova delovna mesta".

Ministrstvo za delo smo zato vprašali, ali se jim ne zdi, da so javna dela, ki se še naprej izvajajo v javnem sektorju, ta pa ima prepoved novega zaposlovanja, v nasprotju s cilji, še posebno če naj bi se to delo po enem letu prelilo v redno zaposlitev.

A iz odgovorov ministrstva je razvidno, da našega vprašanja sploh niso razumeli ali pa ga niso želeli razumeti.

"Dodatne storitve"

So pa odgovorili, da je dodana vrednost javnih del "ponovna delovna in socialna vključenost ranljivih skupin ter razvoj dodatnih storitev za občane".

Seznam izbranih izvajalcev javnih del za letos (prvi razpis) sicer kaže, da občine prek javnih del "vzdržujejo ceste", šole tako financirajo "dodatno učno pomoč", knjižnice si priskrbijo "pomoč v knjižnici" in tako naprej.

V Mestni knjižnici Ljubljana prek javnih del dela kar 11 ljudi, na Občini Kočevje jih imajo deset, prav toliko jih je na Centru za socialno delo Nova Gorica. Le okoli četrtino javnih del pridobijo nevladne organizacije.

"Že iz namena javnih del je možno razbrati, da niso profitno naravnana, saj so usmerjena v družbeno solidarnost, katere cilj je pomoč pri razreševanju socialnih, okoljskih in drugih problemov na lokalni ravni," pa na ministrstvu za delo med drugim odgovarjajo, zakaj država vztraja pri obstoječem, močno razpršenem sistemu javnih del, ki nima učinka na ustvarjanje delovnih mest zunaj javnega sektorja.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.