Hrvaško ministrstvo za obrambo bo prihodnje leto izvedlo poskusno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka, ki naj bi z letom 2019 postalo obvezna za vse moške državljane. Če bo predlog potrdil hrvaški sabor, bo moralo v vojsko okoli 30 tisoč mladih Hrvatov, za ženske je predvideno prostovoljno služenje. 
Hrvaški obrambni minister Damir Krstičević je prepričan, da je obvezno služenje vojaškega roka nujno zaradi geopolitičnih in regionalnih groženj. 

Hrvati razmišljajo o t. i. mehki različici vojaškega roka, ki pomeni kratkotrajno služenje. Razmišljajo o štiritedenskem ali celo le o tritedenskem usposabljanju, v katerem bi se mladi naučili rokovanja z orožjem, streljanja, dvigovanja zastave in drugega reda, ki ga prinaša vojska. Hrvaška je sicer imela naborniški sistem vse do leta 2008, ko prvič niso vpoklicali novih nabornikov.

Preklop iz civilnega v vojaško razmišljanje

Na Balkanu je spet čutiti vse več napetosti med državami. Ali se Hrvaška počuti ogroženo? Geopolitični analitik Klemen Grošelj je za zurnal24.si dejal, da je skeptičen: "Poglejte primer Ukrajine. V Ukrajini so imeli splošno vojaško obveznost, ki so jo ukinili. Ko človeka potegnete s civilnega okolja, ne glede na to, kako je bil vojaško izurjen pet ali deset let nazaj, potrebujete neki časovni prehod, neko časovno obdobje, v katerem človek preklopi iz civilnega v vojaško razmišljanje. To je ukrep, da imate bazo rezervistov. To v Hrvaškem primeru dejansko je naključje. Ampak v vsakem primeru morate voditi neko aktivno vojsko, del aktivne vojske, ki vojaško prestreže prvi udarec, da se potem ostali del družbe preide iz stanja miru v stanje vojne. Temu rečemo mobilizacijski proces."

Po mnenju Grošlja se Sloveniji za tak ukrep ni treba odločiti. Meni, da se bo tudi Hrvaška znašla pred izzivom, ko bo morala najprej oblikovati širše družbeno mnenje. Ali je to družbeno sprejemljivo, ali ni? "Če država to uvede in se večina potencialnih nabornikov temu izogne in služi vojaško obveznost civilno ali pa se tem skuša izogniti z raznimi zdravniškimi opravičili, potem verjetno ni dosežen izziv ali smisel znotraj tega sistema. Država se mora odločiti na podlagi svoje ocene ogroženosti. Treba je ugotoviti, kakšno rezervo sploh potrebujemo." Grošelj pravi, da v Sloveniji te razprave ni bilo, niti se o tem ni začelo govoriti na neki resni ravni. "Treba se je odločiti, kakšen smisel sploh ima naborništvo. Ali je to primarno za potrebe neke civilne obrambe, o tem razmišljajo v Nemčiji, ali v smeri klasičnega vojaškega roka in usposabljanja za rokovanje z orožjem."

Obramba države je dolžnost državljanov

Obrnili smo se tudi na slovensko Ministrstvo za obrambo, kjer so poudarili, je obramba države po ustavi dolžnost državljanov Republike Slovenije in da je ohranjena ne glede na spremembo načina popolnitve iz naborniške v poklicno vojsko.

A o vzpostavitvi ponovnega naborništva ne razmišljajo. Po ukinitvi obveznega služenja vojaškega roka v miru je državljanom in državljankam Republike Slovenije, skladno z Ustavo Republike Slovenije, omogočeno (prostovoljno) usposabljanje za obrambo države. Prostovoljno služenje vojaškega roka je namenjeno pridobivanju kadra stalne sestave Slovenske vojske, zagotovitvi kadrov za pogodbeno rezervo, zagotovitvi naborne baze vojaške strateške rezerve ter neposredni promociji Slovenske vojske. Vojaki (in vojakinje) prostovoljci zagotavljajo tudi relativno dolgoročno strateško zmogljivost v primeru ponovne obvezne rezerve in pogoj za povečanje oziroma obvladovanje obrambne varnosti v primeru kriz kot morebitni manko kritične mase obrambnih sil. Mladi v času prostovoljnega služenja lahko preverijo, ali jim vojaško življenje in/ali vojaški poklic ustrezata. 

Slovenija ima dovolj vojakov

Dolgoročni razvoj in opremljanje Slovenske vojske predvideva, da bo imela Slovenska vojska do 10.000 pripadnikov s ciljnim razmerjem med pripadniki stalne sestave in pripadniki pogodbene rezerve 4 : 1, ter določa, da si bo Republika Slovenija skladno z zmožnostmi in razpoložljivimi viri prizadevala doseči načrtovan obseg Slovenske vojske najkasneje do leta 2018 in ga nato ohranjala na enaki ravni tudi v dolgoročnem obdobju, so nam odgovorili na ministrstvu.

Grošelj se strinja, da imamo trenutno za naloge, ki jih opravljamo, dovolj vojakov. "Če pa se varnostne razmere, in položaj spremeni, pa je dolžnost sistemov, kot so Ministrstvo za obrambo, Sova itd., da spremenijo varnostno oceno ogroženosti države in temu primerno izvedejo ukrepe."

Bi morali mladi poznati orožje?

Pa bi morali po mladi obvladati veščine rokovanja z orožjem in streljanje z njim? "To je bila v starem sistemu, ki smo ga poznali, najbolj osnovna temeljna faza vojaškega usposabljanja. V primeru Hrvaške gre bolj kot za vojaško usposabljanje, da se posameznik prvič sooči, da ima v rokah neko orožje. Velika večina ljudi, tudi v preteklosti, tako moških, kot žensk, ki so bili del tega sistema, se je takrat prvič soočilo s tem, da držijo v svojih rokah orožje. To je pri človeku neka psihološka ovira. Namen tega usposabljanja pa je preprečiti te ovire. Da potem to človek sprejme na neki racionalen način. Ne želite imeti iracionalnih reakcij človeka, ki v rokah drži orožje," meni Grošelj.

"Zelo verjetno bi bilo to, potrebno in dobrodošlo (enako velja tudi za mlada dekleta), vendar bi ob dogodkih, ki bi spodbujali takšno odločitev, bili pomembni tudi druge veščine in znanja oz. nevojaške oblike odpora, kajti ob morebitni ponovni uvedbi vseh sestavin vojaške obveznosti je pričakovati tudi uveljavljanje inštituta ugovora vesti vojaški dolžnosti, kjer bi tovrstni obvezniki delovali v raznih humanitarnih, socialnih in podpornih službah ter pri zaščiti in reševanju," o rokovanju z orožjem menijo na Ministrstvu za obrambo, kjer niso izvajali raziskav, kakšno je znanje Slovencev v povezavi z orožjem.