Foto: Anže Petkovšek janez šušterščič Sestanek. Šef zdravstvene blagajne Samo Fakin se bo danes vnovič sestal z ministrom za finance Janezom Šušteršičem in ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem. Na mizi bodo nove finančne projekcije o stanju zdravstvene blagajne za letos in pretresanje (istih) interventnih ukrepov, da bi naredili nabor sprejemljivih.

Cene v zdravstvu dol

Ali drži, da Šušteršič na pogajanja o varčevanju v zdravstveni blagajni doslej razen zahtev (12-odstotno krčenje materialnih stroškov, triodstotno zmanjšanje mase plač in krčenje investicij) ni prinesel nobenih svojih predlogov, Fakin ni želel komentirati. Je pa potrdil, da zdravstvena blagajna na današnji sestanek odhaja z novimi plahtami izračunov. Pojasnil je, da je to, kar predlaga Šušteršič, že vračunano v ukrep: znižanje cen zdravstvenih storitev. Ocena prihrankov je 117 milijonov evrov, a je za kaj takega potrebno soglasje socialnih partnerjev, zato Fakin vsaj na začetku pričakuje “cirkus”. Vodstva zdravstvenih zavodov bodo namreč morala odpreti že podpisane pogodbe in izpogajati znižanje cen.

Nepotrebni stroški

Šušteršič za zdaj ne kaže velikega navdušenja nad interventnimi ukrepi, ki jih predlaga Fakin. Ta pa odgovarja: “Kakorkoli obrnemo, v zdravstveni blagajni zmanjka 110 milijonov in te bo treba nekje najti. Če imamo prostovoljno krvodajalstvo, ne vem, zakaj plačujemo prost dan, ne vem, zakaj ob 38 milijonih evrov za specializacije plačujemo še za 16 milijonov evrov pripravništev na leto,” stroške, ki jih je mogoče najlaže porezati, našteva Fakin. Po njegovem mnenju je zelo nelogično, da imajo brezposelni v času koriščenja nadomestila še možnost bolniške, ki jo plačuje zdravstvena blagajna. Nič manj burno ne bo na upravnem odboru zdravstvene blagajne jutri, ko bodo o varčevanju svoje povedali še sindikati in delodajalci.

Učinki Marušiča

“Da bo v zdravstvu štala, opozarjam že dve leti,” pravi Fakin. Potrdi, da se prihranki na račun dežurne službe niso realizirali. Zdaj že bivši minister Dorijan Marušič pa je s širitvijo programov in boljšim vrednotenjem določenih storitev povzročil za 30 milijonov evrov dodatnih stroškov.

Kazen iz Bruslja

Do sredine marca naj bi bila znana tudi odločitev, ali se bo tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje prelilo v zdravstveno blagajno. Do takrat mora namreč Slovenija v Bruselj poslati odgovor na drugi opomin, da bi se izognila globi iz Bruslja. Na zdravstveni blagajni ocenjujejo, da bi bilo zlitje obeh zavarovanj težko vključiti že v interventni zakon, saj bo hkrati treba rešiti tudi vprašanje košarice pravic.