Včeraj je bil najbolj vroč dan v letošnjem letu in marsikje je padel nov temperaturni rekord. Kot so pojasnili vremenoslovci portala Ciklon.si, se je v Ljubljani prvič v juliju živo srebro povzpelo na 38 °C in potolklo 72 let star rekord.

"Lahko se zgodi, da je bil to tudi vrhunec letošnjega poletja. Za vse ljudi na Krasu in pa seveda tudi drugod si želim kakšno obilno deževje in nekoliko nižje temperature, ki bi končno pogasile največji požar v zgodovini Slovenije. Lahko rečem da kaže precej dobro, pred nami sta v tednu dni dve nekoliko večji poslabšanji, največji v tem poletju, ko bi lahko padlo nekoliko več padavin. Trenutno kaže, da bi lahko ponekod lokalno padlo več kot 50 mm v tednu dni," so zapisali.

Prehod vremenske fronte je pričakovati najprej v torek, nato pa še v soboto. Jutri bo potemtakem najbolj vroč dan v naslednjem tednu. "Po nočnem dežju bo jugozahodni veter jutri spet segrelo do okoli 35 °C. Verjetno na Goriškem, v Ljubljani in na jugovzhodu."

V torek pa bodo padavine bolj pogoste po celi državi, tudi na Primorskem. Zapihal bo severni do severovzhodni veter, na Primorskem popoldne zmerna burja, najvišje temperature bodo med 22 °C in 27 °C, na Primorskem do 31 °C.

Foto: Profimedia vročina temperatura vročinski val termometer Ozračje se bo zatem spet segrevalo, od zahoda se nam bo počasi bližalo višinsko jedro hladnega zraka. 

V sredo bo sončno, najvišje temperature bodo med 26 °C in 31 °C, na Goriškem do 35 °C. Podobno bo tudi v četrtek, ko se bo ogrelo do 33 °C, na Goriškem do 36 °C.

V petek bo sprva sončno, popoldne in zvečer bodo začele na severu nastajati nevihte, ki se bodo postopno razširile nad večji del Slovenije. Krepil se bo jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 30 °C in 35 °C.

"Napovedi se seveda še razlikujejo, GFS, ki je bil v zadnjih tednih bolj natančen, kar se tiče konvektivnih padavin, ne kaže ob koncu naslednjega tedna tako izrazitega jedra hladnega zraka, kot ecmwf. Skupinski izračun evropskega modela zaenkrat kaže zelo živahno dogajanje v petek zvečer in v noči na soboto in še večji del sobote," so razložili.

V avgustu model CFS v večini izračunov kaže skandinavsko blokado oz. blokado nad severnim delom Atlantika, ki sega vse do Arktike. "Pozimi ob takih postavitvah dobimo mrzel celinski zrak iz severovzhoda, ki ob sredozemski ciklogenezi prinese obilnejšo snežno pošiljko. Evropski model seveda ne seže tako daleč, lahko pa rečem, da se bliža ameriškemu modelu. Dve izraziti območji z visokim zračnim tlakom, prvo nad severozahodnim delom Evrope in drugo nad Karskim morjem. Pri takih postavitvah se pogosto anticiklonalni most med obema podre in imamo pogoste atlantske prodore nad Srednjo Evropo," so dodali.

xxx

dezurni@styria-media.si