Ludvik Knez je po rodu iz Murske Sobote, vendar živi v Ljubljani, trenutno v priporu na Povšetovi, prej je bil pol leta brez strehe nad glavo. "In brez postelje," je 58-letni invalid brez obeh nog in desne dlani, kar je posledica hude prometne nesreče, dodal na včerajšnjem začetku sojenja. Na predobravnavnem naroku krivde za poskus uboja pet let mlajšega Vojka Brajdiča ni priznal, s čimer se je odpovedal milejši kazni.

Rekel sem mu, naj se ne zajebava

Iz njegovega zagovora, ki je bil precej nerazločen in včasih tudi protisloven, izhaja, da si je 17. oktobra lani hotel kupiti nov telefon. Kot prejemnik socialne podpore in varstvenega dodatka ima redne mesečne prilive, vendar denarja ne hrani pri sebi, ampak v prostorih društva za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice. Tam si je tako vzel 100 evrov in 50 dolarjev, kar naj bi po njegovih besedah opazil Brajdič.

"Sledil mi je do Kongresnega trga. Rekel sem mu, naj se ne zajebava, on pa meni nazaj, češ, kaj mu bom," je pripovedoval Knez. Brajdič naj se niti ne bi zapičil v denar, temveč njegov stari telefon. "Dal sem ga v žep in mu dejal, naj se spelje."

A se ni. Od Kneza je menda zahteval, da mu telefon vsaj posodi, "hotel je nekoga poklicati, da mu prinese pištolo". Invalid ga je zavrnil in si privoščil malico, v plastični kozarec si je natočil sok: "Vanj mi je Brajdič očitno podtaknil tabletko, dve mi je tudi pokazal. Začel sem se čudno počutiti in moral sem na stranišče. Po tisti tabletki sem se spet normalno počutil šele čez dva meseca."

Samo roko je iztegnil

Ko se je vrnil, telefona, ki ga je, vse kaže, pustil na klopci, ni bilo več, Brajdiča pa tudi ne, s še štirimi ali petimi znankami in znanci je postaval pri bližnjem paviljonu. Knez se je obrnil na staro znanko Marizelo S., če ga lahko potisne do tja: "Povsem do Brajdiča nisem mogel, ker je moj voziček ovirala korenina. Telefona mi ni hotel vrniti in iztegnil sem roko, v kateri sem držal nož. Imam dva, enega za jesti in drugega, zataknjenega za rob vozička. Tudi zato, ker so mi v tistega pol leta, ko sem bil na cesti, vsak dan kaj ukradli. Nisem si mislil, da sem Brajdiča ranil, morda le prerezal bundo, saj je še kar stal tam."

Čeprav je sodnici Ireni Škulj Gradišar zatrdil, da tisti dan ni kaj pil in si tudi kokaina oziroma "mešanice" ni vbrizgal, se je priči Marizeli S. zdelo, da je bil malo vinjen. "Ko sem ga potisnila v bližino Brajdiča, mu je rekel, če mu pokaže telefon, pa ni hotel. Nazadnje ga je pokazala Maja in ko ji je povedal, da je njegov, mu ga je vrnila. Še prej v prerivanju sem res videla, da obdolženi maha z nožem, a je hotel Brajdiča le prestrašiti, ne ubiti. Kar se je zgodilo, je bil splet okoliščin."

Na sodišče je bilo včeraj pozvanih še več prič, torej družba, ki se je zbrala pri paviljonu, vendar se vabilu niso odzvale. "To so vsi džankiji," je bil žolčen Knez, ki sam, kot rečeno, jemlje kokain.