"Sredi ceste luknja, ne zgodi se pa nič. Kdo bo to uredil?" se je spraševala bralka, ki jo je zmotila udarna jama na eni od državnih cest. Medtem ko so se manjše udarne jame pred in za omenjeno jamo sanirale, je dotična jama samevala in se povečevala. Po dobrih štirinajstih dnevih je bila težava vendarle odpravljena. 

Podobnih poškodb je na regionalnih in državnih cestah po letošnji zimi veliko, pojasnjujejo na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI), ki upravlja skoraj 6.000 kilometrov državnih cest. Obseg zmrzlinskih poškodb po letošnji zimi je znatno večji kot v prejšnjih letih, kar je posledica dolgotrajnega obdobja mraza v decembru in januarju. "Zmrzlinske poškodbe večjega obsega so evidentirane na 141 odsekih državnih cest (skupno število vseh odsekov državnih cest je 840), za sanacijo le teh bo potrebnih 7,5 milijona evrov," pravijo na DRSI.

Krpanje udarnih jam spada med neodložljiva dela v skladu s pravilnikom in se izvede takoj, ko je poškodba zaznana, običajno v okviru pregledniške službe ali intervetno po prejetem obvestilu. Če vozišča ni mogoče sanirati takoj, se postavi ustrezna prometna signalizacija, odvisno od obsega in značaja poškodb. 

Na terenu od enkrat dnevno do enkrat tedensko

Pogostost in obseg pregledov se prilagajata razmeram. "Pregled se opravi takoj, ko to omogočajo vremenske razmere ali ko preneha nevarnost, zaradi katere je lahko ogrožena varnost cestnega preglednika," pojasnjujejo na DRSI. 

Kako pogosto se izvajajo pregledi cest, je odvisno tudi od tipa cest. Pregledniška služba opravlja preglede najmanj enkrat dnevno na avtocestah in hitrih cestah, dvakrat tedensko na glavnih cestah, glavnih mestnih cestah, zbirnih mestnih ali krajevnih cestah ter na regionalnih in drugih cestah s povprečnim letnim dnevnim prometom nad 4.000 vozil na dan. Na regionalnih cestah s povprečnim letnim dnevnim prometom do 4.000 vozil na dan, lokalnih cestah, mestnih ali krajevnih cestah ter na kolesarskih poteh pa enkrat tedensko. 

Na cestah nižjih kategorij (npr. javna pot) pogostost pregledov določi upravljavec ceste glede na pomen ceste, prometne obremenitve, geografsko-klimatske razmere ter druge posebne razmere.
Če je vozišče poškodovano in ga ni mogoče takoj sanirati, se voznike opozori s postavitvijo prometne signalizacije (znaki za nevarnost, omejitev hitrosti), cesta pa bi se zaprla v primeru, če prometa ne bi bilo mogoče zavarovati na nobenega od opisanih načinov.

Kam prijaviti poškodbe

Poškodbe se lahko prijavijo upravljavcu cest Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI), koncesionarjem rednega vzdrževanja, policiji ali inšpekciji za ceste. "Če se poškodba prijavi upravljavcu ceste oz. njegovemu koncesionarju, bo ta stanje preveril na terenu ter ukrepal v skladu s pravilnikom. Če gre za neodložljiva dela (npr. krpanje udarnih jam), bo koncesionar poškodbo takoj saniral oziroma zavaroval, kadar takojšnja sanacija ni mogoča (npr. udor vozišča, usad, poškodba podpornih in opornih konstrukcij), pa bo sanacijo uvrstil v plan rednih vzdrževalnih del v skladu s pravilnikom," pojasnjujejo na DRSI.

dezurni@zurnal24.si