V okviru projekta Leti, leti štorklja, ki ga podpira Elektro Ljubljana in v katerem sodeluje Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), je javnost lahko letos "v živo" spremljala pot dveh štorkelj, Srečka in Bele, do Afrike.
Julija letos so v Mateni na gnezdu bele štorklje dva mladiča opremili s sledilno napravo GPS in pričeli spremljati njuni selitveni potovanji. Po začetnih skupnih premikih sta se 20. avgusta njuni poti ločili. Bela je krenila po značilni poti čez Balkan in Bližnji vzhod ter pristala na jugu Sinajskega polotoka, Srečko pa precej presenetljivo čez Italijo v Tunizijo, kjer pa je naletel na težave.
Srečko je 30. avgusta prečkal Sredozemsko morje in približno 80 kilometrov vzhodno od mesta Tunis prispel v Tunizijo. Večinoma se je zadrževal v oljčnih nasadih, naenkrat pa se je njegov oddajnik nehal premikati. Konec meseca se je tako v Tunizijo podala odprava, da bi raziskali, kaj se je zgodilo.
(Ne)Srečko
Varstvena ornitologa sta se 28. septembra odpravilia v Tunizijo in kmalu po prihodu severno od mesta Enfidha pod oljko v ogromnem oljčnem nasadu našla Srečkovo truplo. Ornitologa sta s Srečka snela sledilno napravo in plastičen obroček ter raziskala okolico. Na truplu ni bilo vidnih znakov poškodb, okolica trupla pa je bila postlana z drobci plastične vrečke.
V naslednjih treh dneh sta ornitologa raziskala območja, kjer se je Srečko zadrževal med bivanjem v Tuniziji, med drugim jezero Kelbia in sladkovodno jezero v bližini znamenite Takroune, kjer se je najverjetneje prehranjeval. Na jezeru sta ornitologa v času obiska opazovala velike jate rac in drugih ptic.
Zadnji dan sta raziskala odlagališče klavničnih odpadkov (perutnine), kjer se je zadrževalo veliko ptic, med njimi tudi Srečko, kar so potrjevali podatki GPS naprave. Štorklje, ki sta jih na tem mestu opazovala, so najverjetneje pripadale stalni populaciji, ki v okolici mesta Enfidha preživi celo leto. Drugo območje, ki ga je Srečko redno obiskoval, je bil oljčni nasad približno kilometer in pol vzhodno od mesta pogina.
Bela še vedno v Šarm el Šejku
Druga štorklja, ki so jo v Mateni opremili s sledilnikom, Bela se je odpravila po vzhodni selitveni poti in se že lep čas zadržuje v bližini Šarm el Šejka v Egiptu. Tam se mnogo drugih ptic prehranjuje na zbirališču odpadnih voda. Žal je kvaliteta vode v bazenih izredno slaba in tako zelo nevarna za ptice. Jug Sinajskega polotoka je sicer selitvena slepa pot, od koder ptice le redko nadaljujejo potovanje v Afriko. Bela bo najverjetneje morala zdržati na tem območju do prihodnje pomladi.
Usodna plastična vrečka?
Natančne okoliščine pogina Srečka ne bodo nikoli znane, z gotovostjo pa vedo, kje se je Srečko zadrževal. Okoliščine s kraja smrti nakazujejo, da se je zapletel v plastično vrečko, ki v ogromnem številu ležijo raztresene po pokrajini. Možno je tudi, da je Srečka pokončala zastrupljena ali okužena hrana na odlagališču, kar pa bi bilo glede na okoliščine zelo težko ugotoviti.
"Žal je ceno plačal s svojim življenjem"
“Končni občutki in vtisi iz odprave v Tuniziji so mešani – šele ko dejansko vidiš na lastne oči, s čim se ptice ob selitvi srečajo, se začneš zavedati, da je stanje zelo slabo. Smeti, predvsem plastenke in plastične vrečke, ležijo praktično vsepovsod. Izjemna plašnost vseh ptic kaže tudi na dejstvo, da so na selitveni poti in njihovih končnih selitvenih postojankah izpostavljene masivnemu (nelegalnem) lovu. Srečko je le ena izmed štorkelj, ki je svojo selitveno pot žalostno zaključila v toplih krajih. Zahvaljujoč oddajniku GPS smo to pot lahko spremljali in ugotovili le nekaj nevarnosti, ki prežijo na štorklje in druge ptice selivke. Koliko je še takšnih in podobnih zgodb drugih štorkelj, ki nimajo oddajnikov, pa si lahko samo mislimo," je povedal Alen Ploj, varstveni ornitolog DOPPS
"Da na ptice selivke med njihovim potovanjem prežijo številne nevarnosti, ni nobena skrivnost. Ko sam doživiš takšno izkušnjo, pa te preplavijo čustva, nemalokrat jeza. Slovenija je za ptice selivke razmeroma varna postojanka in tudi na društvu smo z vzpostavitvijo treh naravnih rezervatov (Škocjanski zatok, Iški morost in Ormoške lagune) pripomogli k temu, da se na tisoče selivk varno prehranjuje in počiva. V mnogih državah je stanje precej slabše in na eno izmed nevarnosti je pokazal tudi Srečko. Žal je ceno plačal s svojim življenjem," je poudaril varstveni ornitolog DOPPS Tilen Basle. "Kljub temu da je odnos do smeti in odpadkov pri nas na mnogo višjem nivoju, menim, da je čas za popolno odpravo plastike za enkratno uporabo. Alternativ je mnogo, vsak izgovor je samo lenoba. Preden pokažemo s prstom, je prav, da sami pometemo pred svojim pragom in postanemo vzgled za druge."