Junija letos je bager med rutinskim delom v srbskem rudniku Kostolac 27 metrov pod Zemljo odkril senzacionalno najdbo. Skelet štiri metre visokega in šest metrov in pol dolgega mamuta. Žal je bager poškodoval levi okel in obe čeljustni kosti, že davno pred tem pa je eksplozija razpadajočega želodca kmalu po mamutovi smrti raznesla nekatera rebra, toda v splošnem je skelet odlično ohranjen. Celo občutljiva kost prsnica je povsem ohranjena.

Paleontolog Zoran Marković ocenjuje, da je mamut (najverjetneje je šlo za samico) bolehal za artrozo, umrl pa je pri starosti 50 ali 60 let. "Domnevam, da je mamutinja izgubila stik s čredo, se izgubila v močvirju in tu obtičala." Vse kaže, da je Vika, kot Marković ljubkovalno imenuje mamutinjo, umrla relativno hitre smrti. Umrla je zaradi močnega srčnega infarkta.

Prva naloga paleontologov bo preveriti, kako dolgo je okostje tičalo v peščenih usedlinah, paleontolog Marković pa je že zdaj prepričan, da gre za eno najstarejših tovrstnih najdb v Evropi.

Lahko bi bila stara pet milijonov let
Znanstveno ime najdene mamutinje se glasi Mammuthus meridionalis. "Do nedavnega s(m)o strokovnjaki domnevali, da je pramamut pred dvema ali tremi milijoni let prispel iz severne Afrike v Evrazijo. V nasprotju s svojim kosmatim naslednikom, ki se je pojavil med ledeno dobo, je bil neporaščeni pramamut zelo podoben današnjim azijskim slonom. A v nasprotju s sloni mamuti na lobanji niso imeli dve, ampak le eno kostno izboklino, njihovi okli pa so bili spiralasti," je razložil Marković.

Neposredno po izrednem odkritju so arheologi domnevali, da je mamutinja umrla pred milijonom let. Toda glede na geološko "izkaznico" zemlje, iz katere so jo izkopali, paleontologi zdaj govorijo o precej višji starosti. Je pa res, da ni možno izključiti, da je mamutinja po smrti potonila na dno močvirja, kjer se nahajajo najstarejše zemeljske plasti. "Po mojem bi lahko najdba bila stara tri do pet milijonov let. A to bo še treba preveriti. Žal so kosti prestare za DNK-analizo," je dejal Marković.

Bližje odgovoru o izvoru človeka?
Ne glede na razplet analize je v evropski znanstveni srenji že završalo. Najstarejši doslej najdeni ostanki mamuta v Evropi niso bili starejši od 3,5 milijona let. "Če se bodo indici o starosti potrdili, bo srbsko odkritje izjemno relevantno," je dejal nizozemski paleontolog Dick Mol. Dodal je, da so pred tremi milijoni let mnoge živali zapustile afriško celino in se odpravile proti Evropi. V Gruziji so denimo odkrili mamutove in človeške kosti iz navedenega obdobja. "Srbska najdba je pomembna zato, ker bi lahko odgovorila na vprašanje, od kod sploh izvira človek. Kajti nekaj je jasno: človek je zmeraj sledil divjim živalim, svoji hrani." Previdnejši je njegov britanski kolega Adrian Lister, ki želi počakati na izzide raziskave: "Lahko, da gre za svetovno senzacijo, ali pa tudi ne."

Medtem paleontolog Marković Vikino okostje že pripravlja za turistične oglede. Okostje je premazal s sintetičnim zaščitnim sredstvom. "Selitve v zaprašeni muzej se naši Viki ni treba bati. Ostala bo tu, kjer je zdaj."